akademski slikar in učitelj
20. 11. 1892, Horni Plána na Češkem – 11. 4. 1952, Ljubljana
»V ognju navdušenja strelja mladina preko cilja.«
Karel Dobida, Sodobne misli o upodabljajoči umetnosti, Ljubljanski zvon, 1921, 41/2, str. 111.
Franjo Ančik je študiral v Pragi, kjer je spoznal Božidarja Jakca. V Novem mestu je leta 1920 razstavljal kot gost na razstavi avtoportret, nekaj slik v mozaični tehniki ter tri študije ženskih aktov. Sledne so povzročile nemalo zmede ob prihodu škofa Antona Bonaventure Jegliča. Ta naj bi vprašal, če je na razstavi kaj takšnega, kar žali človeško dostojanstvo, zato so akte na hitro umaknili.
Leta 1900 se je družina Ančik preselila v Ribnico, kjer so odprli lekarno. Franjo Ančik se je šolal v več krajih na trgovskih in umetniških šolah in znanje izpopolnjeval na številnih potovanjih. Po šolanju se je preživljal s poučevanjem na različnih šolah v Ljubljani. Aktivno se je udeležil obeh svetovnih vojn.
Z Novim mestom je bil Fran Ančik povezan na dva načina. Od praških študentskih let do konca svojega življenja je prijateljeval z Božidarjem Jakcem in v mestu ob Krki je našel tudi svojo življenjsko sopotnico. Julija 1923 se je poročil z Vido Toporiš, hčerko višjega sodnega svetnik Ivana Toporiša in Eme Pauser, ki je izhajala iz novomeške trgovske družine z Glavnega trga.