Nadstropna hiša izvira iz 16. stoletja. Zunanja podoba hiše s sedemosno glavno fasado je iz začetka 19. stoletja. V hiši se je rodilo več pomembnih članov družine Goričar, ki so rodbinsko povezani z družino Vošnjak.
Nadstropna hiša Na trgu 17 izvira iz 16. stoletja in je primer zgodnjerenesančne arhitekrure s konca 16. stoletja ali začetka 17. stoletja. Zunanja podoba hiše s sedemosno glavno fasado je iz začetka 19. stoletja. Takratni posegi na stavbi so bili le na zunanjščini, notranjščine pa niso bistveno okrnili. Značilnost hiše so zadaj arkade, v notranjosti pa križnogrebenasti, banjasti oboki. Glavni portal ima na prekladi vrezano letnico 1837 in ime lastnika Mathiasa Goritscherja. Portal levo od vhoda ima čelni kamen, na katerem je vrezan cehovski znak usnjarjev, letnica 1832 in inicalki M. G.
Goričarji so bili posestniki in usnjarji. Josip Goričar se je poročil z Vincencijo Vošnjak, ki je bila sestra Franca Xaverja Vošnjaka, ki je bil lastnik tovarne usnja v Šoštanju. Njuna brata sta bila znana buditelja zdravnik dr. Josip Vošnjak in inž. Mihael Vošnjak, ki sta začela ustanavljati prve slovenske hranilnice in posojilnice na Štajerskem.
V hiši sta bila rojena Franc Goričar, ki je bil pred drugo vojno direktor Vošnjakove tovarne usnja v Šoštanju, ter duhovnik Maks Goričar, eden prvih raziskovalcev matičnih knjig na Slovenskem. Znana je njegova razprava »Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci«, objavljena v Etnologu leta 1939. Maks Goričar in Fran Kovačič sta avtorja Slomškovega rodovnika, ki ga je natisnila Tiskarna sv. Cirila leta 1938.
V hiši sta se rodila tudi Karl Goričar, ki je imel papirnico in hotel v Celju, ter dr. Jože Goričar, ki je študiral pravo v Parizu in tam nastopil tudi svojo prvo službo leta 1900 kot Avstro-Ogrski konzul v Parizu. Pred prvo svetovno vojno je bil konzul Avstro-Ogrske v ZDA, nato konzul v Berlinu Zaradi napada Avstro-Ogrske na Srbijo leta 1914 je emigriral v ZDA in se tam kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov. Njegov bratranec dr. Bogumil Vošnjak je bil takrat sekretar vlade in udeleženec Pariške mirovne konference. Dr. Goričar je leta 1920 napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Rojen je bil 1873 leta.
Goričarji so bili posestniki in usnjarji. Josip Goričar se je poročil z Vincencijo Vošnjak, ki je bila sestra Franca Xaverja Vošnjaka, ki je bil lastnik tovarne usnja v Šoštanju. Njuna brata sta bila znana buditelja zdravnik dr. Josip Vošnjak in inž. Mihael Vošnjak, ki sta začela ustanavljati prve slovenske hranilnice in posojilnice na Štajerskem.
V hiši sta bila rojena Franc Goričar, ki je bil pred drugo vojno direktor Vošnjakove tovarne usnja v Šoštanju, ter duhovnik Maks Goričar, eden prvih raziskovalcev matičnih knjig na Slovenskem. Znana je njegova razprava »Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci«, objavljena v Etnologu leta 1939. Maks Goričar in Fran Kovačič sta avtorja Slomškovega rodovnika, ki ga je natisnila Tiskarna sv. Cirila leta 1938.
V hiši sta se rodila tudi Karl Goričar, ki je imel papirnico in hotel v Celju, ter dr. Jože Goričar, ki je študiral pravo v Parizu in tam nastopil tudi svojo prvo službo leta 1900 kot Avstro-Ogrski konzul v Parizu. Pred prvo svetovno vojno je bil konzul Avstro-Ogrske v ZDA, nato konzul v Berlinu Zaradi napada Avstro-Ogrske na Srbijo leta 1914 je emigriral v ZDA in se tam kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov. Njegov bratranec dr. Bogumil Vošnjak je bil takrat sekretar vlade in udeleženec Pariške mirovne konference. Dr. Goričar je leta 1920 napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Rojen je bil 1873 leta.