Petega maja 1931 je izšla papeška okrožnica o socialnem vprašanju, Quadregesimo anno, ki je predstavljala pomemben mejnik za katoliško gibanje, postala pa je tudi kamen spotike med katoliškimi tokovi, tudi na Slovenskem.
Na dveh nasprotnih bregovih sta si stala Kocbekov krog, ki je zavzel prepričanje, da jih papeževe socialne okrožnice ne zavezujejo, ker ne obravnavajo izrecno verskih in moralnih vprašanj, med tem ko je ob podpori duhovščine nastalo gibanje, ki je na prvo mesto postavljalo brezpogojno vdanost cerkvenemu učiteljstvu. Slednje se je zavzemalo za dobesedno uresničevanje papeških okrožnic, te težnje pa so se najbolj izrazile znotraj Katoliške akcije.
Za Gosarja so bila navodila cerkvenega učiteljstva zavezujoča in v tem je našel skupni imenovalec s Katoliško akcijo, vendar pa je bil mnenja, da so bili ravno najbolj „pravoverni“ katoliški krogi s svojo avtoritarnostjo, golim poudarjanjem discipline, brezpogojne zvestobe in pokorščine krivi, če so se med vernimi mladimi širile zmote.
Debate med tokovoma so se še bolj zaostrile po letu 1937, ko je izšla nova okrožnica, Divini Redemptoris. Slednja je prepovedala vsakršno sodelovanje katoličanov s komunizmom.
Okrožnico Quadregesimo anno je Gosar sprejel brez zadržkov, čeprav je v njej papež zapisal, „da nihče ne more biti pravi socialist in hkrati dober katoličan.“ S tem je bil pod vprašanje postavljen tudi krščanski socializem. Razpravam okoli različnega razumevanja pojma socializem je sam Gosar naredil kmalu konec, ko se je nazivu krščanski socializem odpovedal in ga že v prvem delu svojega osrednjega dela Za nov družabni red nadomestil s krščanskim socialnim aktivizmom.
O okrožnici in samem nazivu krščanski socializem se je izrekel v članku Vprašanje krščanskega socializma po okrožnici ”Quadragesimo anno”, ki je izšla leta 1932 v Času. Ob zaključku razmišljanja se pojmu še ne odpove, pravi pa, da nam »zaradi tega pač ne bo preostalo nič drugega, kot da ostanemo pri imenu krščanski socializem. Treba bo le hiteti, da damo imenu čim prej povsem določeno, zares krščansko vsebino ter tako zaključimo slehern dvom.«
