Gradac v Beli Krajini
Naselje Gradac leži ob reki Lahinji, ki v kraju naredi izrazit okljuk, na katerem stoji grad Ta se prvič omenja že v 1. pol. 14. stol., sedanja podoba z lepim klasicističnim portalom pa je iz. 1. pol. 19. stol. Grad je imel v preteklosti na okljuku lepo zasnovan park, v katerem se še danes nahaja grobnica s kamnitim sarkofagom.Včasih je bil Gradac znano obrtno središče, slovel je zlasti po lončarstvu in izkoriščanju železove rude.V zvezi z gradom se je spletlo kar nekaj zgodb.
Pripovedka o gradaškem grbu
Bilo je to še v tistih časih, ko so Turki strašili po naši deželi. V neki tihi noči so se odločili napasti gradaški grad. Dvižni most je bil dvignjen in grajska vrata zaprta, ko so se Turki priplazili do obzidja. Pristavili so lestve k obzidju in pričeli ropotati okoli gradu. Hrup pa je vznemiril podgane, ki so se razbežale na vse strani. Pričele so za rep gristi grajske gosi, ki pa so zagnale velik vik in krik in tako prebudile grajske hlapce, ki so se še zadnji trenutek lahko postavili po robu nepovabljenim gostom.V spomin in zahvalo za srečno rešitev gradu je dal graščak v svoj grb podobo podgane in gosi. Grb je vklesan v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu.
Graščak in vrag
V gradaškem gradu je živel graščak, ki je bil najbolj hudoben človek v vsej Beli krajini. Znan je bil tudi po tem, da je rad preklinjal. Ko je to slišal vrag, se je namenil graščaku v goste. Graščak mu je predlagal, naj ostane pri njem za hlapca.Nekega dne sta šla graščak in vrag na lov. Graščak je streljal, vrag pa je preganjal živali po lozi, tako da graščak ni nič zadel. Na poti domov sta srečala svinjskega pastirja, ki je gnal domov svojo čredo. Ko mu je ena svinja ušla iz črede, je za njo zavpil: Vrag te vzemi! Nato to je rekel graščak vragu: Vzemi svinjo, če ti jo ponuja! Vrag je ubogal ukaz in si oprtal svinjo na rame. Šla sta dalje in ko prideta do grajske njive, zagledata kmete, ki so delali tlako. Neki starček je dejal svoji ženici: Lej hudobni graščak gre, vrag naj ga vzame! In takrat je vrag pograbil graščaka in z njim vred skočil v Lahinjo, na najbolj globokem delu.Od takrat naprej je graščina v Gradcu brez graščakov.
O grabežljivem krčmarju
Pod gradaško graščino, zraven zidanega mostu ob Lahinji, je v starih časih živel krčmar. Bil pa je ta krčmar skopuh in goljuf. In ker je lakomnost z vsakim dnem v njem bolj rasla in mu tudi denarja nikoli ni bilo dovolj, se je odločil, da bo vino v krčmi mešal z vodo. Tako se je zgodilo, da je imel pomladi več vina v sodih, kakor jeseni.Slišal pa je za krčmarjevo goljufanje sam vrag. Tega je motilo predvsem to, da se krčmar dela pobožnega in da hodi vsako jutro molit v grajsko kapelico, zraven pa goljufa goste. Kdor hoče vragu služiti z grehi, naj mu služi ves!Krčmar se je vraga ustrašil, pobral vrečo cekinov in stekel k Lahinji, kjer je imel privezan brod. Vrag se je pognal za njim, vendar krčmarja ni mogel dohiteti, saj je bil ta s svojim brodom že sredi Lahinje in mu mahal z vrečo zlatnikov.A vraga je težko ukaniti. Brod se je zamajal in krčmar je z vrečo vred padel v vodo. Na bregu pa se je prebrisani vrag krohotal: V vodi si dobil, v vodi si izgubil!
Pripovedka o gradaškem grbu
Bilo je to še v tistih časih, ko so Turki strašili po naši deželi. V neki tihi noči so se odločili napasti gradaški grad. Dvižni most je bil dvignjen in grajska vrata zaprta, ko so se Turki priplazili do obzidja. Pristavili so lestve k obzidju in pričeli ropotati okoli gradu. Hrup pa je vznemiril podgane, ki so se razbežale na vse strani. Pričele so za rep gristi grajske gosi, ki pa so zagnale velik vik in krik in tako prebudile grajske hlapce, ki so se še zadnji trenutek lahko postavili po robu nepovabljenim gostom.V spomin in zahvalo za srečno rešitev gradu je dal graščak v svoj grb podobo podgane in gosi. Grb je vklesan v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu.
Graščak in vrag
V gradaškem gradu je živel graščak, ki je bil najbolj hudoben človek v vsej Beli krajini. Znan je bil tudi po tem, da je rad preklinjal. Ko je to slišal vrag, se je namenil graščaku v goste. Graščak mu je predlagal, naj ostane pri njem za hlapca.Nekega dne sta šla graščak in vrag na lov. Graščak je streljal, vrag pa je preganjal živali po lozi, tako da graščak ni nič zadel. Na poti domov sta srečala svinjskega pastirja, ki je gnal domov svojo čredo. Ko mu je ena svinja ušla iz črede, je za njo zavpil: Vrag te vzemi! Nato to je rekel graščak vragu: Vzemi svinjo, če ti jo ponuja! Vrag je ubogal ukaz in si oprtal svinjo na rame. Šla sta dalje in ko prideta do grajske njive, zagledata kmete, ki so delali tlako. Neki starček je dejal svoji ženici: Lej hudobni graščak gre, vrag naj ga vzame! In takrat je vrag pograbil graščaka in z njim vred skočil v Lahinjo, na najbolj globokem delu.Od takrat naprej je graščina v Gradcu brez graščakov.
O grabežljivem krčmarju
Pod gradaško graščino, zraven zidanega mostu ob Lahinji, je v starih časih živel krčmar. Bil pa je ta krčmar skopuh in goljuf. In ker je lakomnost z vsakim dnem v njem bolj rasla in mu tudi denarja nikoli ni bilo dovolj, se je odločil, da bo vino v krčmi mešal z vodo. Tako se je zgodilo, da je imel pomladi več vina v sodih, kakor jeseni.Slišal pa je za krčmarjevo goljufanje sam vrag. Tega je motilo predvsem to, da se krčmar dela pobožnega in da hodi vsako jutro molit v grajsko kapelico, zraven pa goljufa goste. Kdor hoče vragu služiti z grehi, naj mu služi ves!Krčmar se je vraga ustrašil, pobral vrečo cekinov in stekel k Lahinji, kjer je imel privezan brod. Vrag se je pognal za njim, vendar krčmarja ni mogel dohiteti, saj je bil ta s svojim brodom že sredi Lahinje in mu mahal z vrečo zlatnikov.A vraga je težko ukaniti. Brod se je zamajal in krčmar je z vrečo vred padel v vodo. Na bregu pa se je prebrisani vrag krohotal: V vodi si dobil, v vodi si izgubil!
