Prejšnji naslovi: Vrhnika 131 (1890); Vrhnika 108 (1914); Stara cesta 14 (1934)
Domače ime: Gramp. & Saje (1870); Grampovčan (1914); Grampovčan
Lastniki: Nikolaj Krumpoutschan (1824); Nicolas K(G)rampouzhan (1838); Georg Grampoučan (1879); Jurij Grampovčan (1890); Andrej Grampovčan (1914); Ivana Grampovčan (1934); Janko Grampovčan (1938)
Kot prvi znani lastnik hiše se leta 1838 omenja Nikolaj Grampovčan. Nasledil ga je Jurij Grampovčan (21. 4. 1829–20. 5. 1902), ki je bil vrhniški občinski svetnik v letih 1880–1891 in vodja občinske gradbene komisije. Jurij se je leta 1877 lotil povišanja hiše in novega ostrešja, za kar mu je risal načrte v akvarelu mojster Ogrin; pet let kasneje pa še gradnje shrambe nad živinskim hlevom in kletjo ter zamreževanja dveh oken proti sosedi Jeri Stržinar.
Družina Jurija in Ane Grampovčan (25. 4. 1827–22. 6. 1897) je leta 1890 štela osem članov z otroki Jurijem, rojenim 14. 4. 1854, Ivano, rojeno 24. 12. 1856, Antonom, rojenim 4. 6. 1859, Andrejem, rojenim 10. 11. 1865, Matijo, rojenim 13. 2. 1868, in Francetom, rojenim 21. 3. 1870. Jurija je nasledila hči Ivana Grampovčan. V stavbi je imela manjšo trgovino s petrolejem. Stare ženice se starejši Vrhničani še dobro spominjajo. Na svoji hiši je imela zvonec na vrvici, s katerim so radi zvonili otroci.
Pred drugo svetovno vojno je hišo po posestni prednici Ivani prevzel dr. Janko Grampovčan (1897–1974), višji pristav kontrole prihoda prometnega ministrstva, ki je živel v Beogradu. Ko se je leta 1938 preselil na Vrhniko, je začel prenavljati hišo. »Namen preureditve hiše je bilo oddajanje trgovskega lokala, kjer je v hiši že več kot sto let … Iz higienskih razlogov se mu je dovolila tudi gradnja stranišča, ki bo prirejeno na vodno izplakovanje in ne bo širilo smradu.«
Dr. Janko Grampovčan je sodeloval z mnogimi znanstvenimi članki in razpravami s področja socialne ekonomije, posebno z železniškega področja, v številnih uglednih strokovnih revijah takratne Jugoslavije in bil zanje tudi nagrajen. Bil je pobudnik uvedbe posebnega železniškega novca, s katerim se mu je posrečilo zainteresirati vse evropske, azijske in večina afriških železniških uprav, vključenih v pariški mednarodni železniški zvezi. Janko Grampovčan je imel s soprogo Antonijo Baraga (1900–1969) iz Postojne otroke: Janeza (1922–1985), Jureta (1927–2000), Marjana in Bronko. V hiši živi Juretova vdova Nada, rojena Marinčič, s sinom Anžetom. Marjan (1935–2002), novinar, je zgradil hišo na Tičnici, kjer živi vdova Olga, rojena Jereb, s hčerko Majo. Janez je kmalu umrl; Bronka, ki je bila zdravnica, pa je zgradila hišo na Lošci, kjer danes živi njen sin Aleš Sajovic.
V stavbi se danes nahaja Biro MM nepremičnine.
Lastniki: Nikolaj Krumpoutschan (1824); Nicolas K(G)rampouzhan (1838); Georg Grampoučan (1879); Jurij Grampovčan (1890); Andrej Grampovčan (1914); Ivana Grampovčan (1934); Janko Grampovčan (1938)
Kot prvi znani lastnik hiše se leta 1838 omenja Nikolaj Grampovčan. Nasledil ga je Jurij Grampovčan (21. 4. 1829–20. 5. 1902), ki je bil vrhniški občinski svetnik v letih 1880–1891 in vodja občinske gradbene komisije. Jurij se je leta 1877 lotil povišanja hiše in novega ostrešja, za kar mu je risal načrte v akvarelu mojster Ogrin; pet let kasneje pa še gradnje shrambe nad živinskim hlevom in kletjo ter zamreževanja dveh oken proti sosedi Jeri Stržinar.
Družina Jurija in Ane Grampovčan (25. 4. 1827–22. 6. 1897) je leta 1890 štela osem članov z otroki Jurijem, rojenim 14. 4. 1854, Ivano, rojeno 24. 12. 1856, Antonom, rojenim 4. 6. 1859, Andrejem, rojenim 10. 11. 1865, Matijo, rojenim 13. 2. 1868, in Francetom, rojenim 21. 3. 1870. Jurija je nasledila hči Ivana Grampovčan. V stavbi je imela manjšo trgovino s petrolejem. Stare ženice se starejši Vrhničani še dobro spominjajo. Na svoji hiši je imela zvonec na vrvici, s katerim so radi zvonili otroci.
Pred drugo svetovno vojno je hišo po posestni prednici Ivani prevzel dr. Janko Grampovčan (1897–1974), višji pristav kontrole prihoda prometnega ministrstva, ki je živel v Beogradu. Ko se je leta 1938 preselil na Vrhniko, je začel prenavljati hišo. »Namen preureditve hiše je bilo oddajanje trgovskega lokala, kjer je v hiši že več kot sto let … Iz higienskih razlogov se mu je dovolila tudi gradnja stranišča, ki bo prirejeno na vodno izplakovanje in ne bo širilo smradu.«
Dr. Janko Grampovčan je sodeloval z mnogimi znanstvenimi članki in razpravami s področja socialne ekonomije, posebno z železniškega področja, v številnih uglednih strokovnih revijah takratne Jugoslavije in bil zanje tudi nagrajen. Bil je pobudnik uvedbe posebnega železniškega novca, s katerim se mu je posrečilo zainteresirati vse evropske, azijske in večina afriških železniških uprav, vključenih v pariški mednarodni železniški zvezi. Janko Grampovčan je imel s soprogo Antonijo Baraga (1900–1969) iz Postojne otroke: Janeza (1922–1985), Jureta (1927–2000), Marjana in Bronko. V hiši živi Juretova vdova Nada, rojena Marinčič, s sinom Anžetom. Marjan (1935–2002), novinar, je zgradil hišo na Tičnici, kjer živi vdova Olga, rojena Jereb, s hčerko Majo. Janez je kmalu umrl; Bronka, ki je bila zdravnica, pa je zgradila hišo na Lošci, kjer danes živi njen sin Aleš Sajovic.
V stavbi se danes nahaja Biro MM nepremičnine.