Ilko Vašte je že kot otroka pritegnilo zgodovinsko pripovedništvo. Zelo se je navduševala nad Sienkiewiczem in kasneje pod vplivom Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem kot spomin na davno preteklost in prednike zasnovala trilogijo Zaklad v Emoni, Svet v zatonu in Mejaši. Leta 1923 je najprej izšel tretji del Mejaši, povest o tolminskih Slovencih in njihovih bojih z Langobardi v osmem stoletju. Prvi del, Zaklad v Emoni, ki obravnava naselitev Slovanov v šestem stoletju v novi domovini, je izhajal med letoma 1933 in 1935 v listu za odraslo mladino Razori. Drugi del trilogije, v katerem je upodobila čas, ko se je stari svet bratstva naših prednikov uklonil suženjsko posestniškemu, je leta 1953 izšel z naslovom Svet v zatonu. S tem delom, ki je ocenjen kot umetniško najbolj dovršen, je trilogijo po treh desetletjih zaključila.
Tri romane je Vaštetova posvetila tudi obdobju baroka na Slovenskem. Leta 1929 je najprej izdala roman z naslovom Umirajoče duše, s katerim je med drugim predstavila lastna razmišljanja o umetnosti. V njem se je posvetila umetniškim prizadevanjem baročnih slikarjev Janeza Metzingerja in Franca Jelovška ter kiparjev Luke Misleja in Francesca Robbe, ki so tisti čas delovali v Ljubljani. Leta 1933 je izšel njen roman Vražje dekle, s katerim je doživela velik uspeh, čeprav ga je morala na željo založbe precej skrajšati. Dogajanje je postavila na Valvasorjev Bogenšperk in v Krško. Navdih za roman o glavni junakinji Mariji Trošt, nedolžni ženski, obsojeni čarovništva, je dobila v kroniki kapucinskega samostana v Krškem. V čas Napoleonovih Ilirskih provinc pa je postavila dogajanje v leta 1940 izdanem romanu z naslovom Rožna devica. Posvetila ga je slovenskemu duhovniku, pesniku, razsvetljencu in jezikoslovcu Valentinu Vodniku.
Velik uspeh je dosegla tudi z Romanom o Prešernu. Prešernovo dobo in pesnikov lik je z velikim veseljem študirala kar nekaj časa. Roman, ki ga je v izdajo ponudila več založbam, je nazadnje izdala v samozaložbi. Ilustracije zanj je pripravil slovenski slikar in grafik Elo Justin, izšel pa je leta 1937. Do danes je izšlo še pet ponatisov različnih založb tega dela. Delo je tudi sama dramatizirala.
