O čaščenju jaslic pričajo razni zgodovinski zapisi. Ljudje naj bi se namreč s posebnim obredjem med svetimi mašami spominjali Odrešenikovega rojstva. Točno kdaj naj bi verniki začeli postavljati jaslice ni znano. Vemo le, da je Frančišek Asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jaslice postavil leta 1223. V votlini v gozdu pri Grecciu je postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola in tam daroval polnočnico.
S postavljanjem jaslic v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so začeli jezuiti. Na ta način so želeli, da bi se kristjani vsako leto znova spominjali Jezusovega rojstva. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. Jezuiti so menili, da si ljudje stvari lažje zapomnimo, če jih vidimo. Tako so menili, da si bodo verniki lažje predstavljali in predvsem zapomnili tudi Jezusovo rojstvo, če bodo to videli kot prizor v cerkvi. Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice – v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah se nahaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.