Izposojevališča Vzajemne knjižnice

Po posameznih organizacijah je bilo lahko tudi več izposojevališč, podjetja oz. tovarne pa so zagotovile knjižno opremo in poskrbele za knjižničarja prostovoljca, ki je vodil izposojo gradiva. Uporabnikom je bilo na voljo raznovrstno leposlovno in strokovno knjižno gradivo, ki ga je Mariborska knjižnica nabavljala iz namenskih sredstev članic podpisnic, ki so prav tako ostale lastnice gradiva. Kolekcijam so bili priloženi seznami knjig, ki so bralce in knjižničarje seznanjali z zbirkami v izposojevališčih. Pri izboru gradiva za posamezne premične zbirke so upoštevali specifičnost delovnih organizacij, in sicer izobrazbeno ter starostno strukturozaposlenih, obliko in mesto izposojevališča itd. Za strokovno usposabljanje in pomoč knjižničarjem je bil zadolžen vodja Vzajemne knjižnice.

Za dvig bralne kulture je bilo poskrbljeno z različnimi dejavnostmi. Ena takšnih je bila organizacija bralnih značk. V letih 1985-1988 je potekala Tamova bralna značka, v letih 1980-1983 pa v sodelovanju z Marksističnim centrom Univerze v Mariboru Kidričeva bralna značka.

V vseh letih delovanja se je v izposojevališčih menjalo 443 kolekcij, v katerih je bilo skupaj 89.120 knjig. 

V 80. letih se je porodila zamisel, da bi knjige iz vzajemne knjižnice pošiljali tudi slovenskim delavcem, ki so bili na delu v Iraku. Del odpisanih knjig je bil poslan, nato pa se je zaradi kompleksnosti izvedbe projekt prekinil.