Janko Glazer, slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik, se je rodil v Rušah 21. marca 1893, in tam, 2. februarja 1975, tudi umrl.
Janko Glazer je študiral slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. V letih 1920 do 1926 je poučeval na mariborski klasični gimnaziji. Od leta 1931 do 1959 je bil ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru (predhodnice UKM). Med vojno je bil z družino pregnan v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Maribor in knjižnico obnovil.
Kot literarni ustvarjalec je bil Glazer impresionistični pesnik Pohorja, razpoloženjskih slik, razmišljanj o življenju in neurejenosti sveta ter izražene bolečine zaradi sinove smrti med vojno. Izdal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas – kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Ob njegovi šestdesetletnici (1953) je pri založbi Obzorja izšel izbor pesmi z naslovom Pesmi in napisi; njegovo petinsedemdesetletnico (1968) je ista založba počastila z novim izborom z naslovom Pohorje. Pisal je tudi ocene leposlovnih del, literarne in etnografske razprave in razne zgodovinske zapise. Uredil je več antologij. Bil je urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje in Novih obzorij, najbolj izrazito pa se je v slovensko slovstvo zapisal kot ‘pesnik Pohorja’.
Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado. Bil je oče pesnice, literarne zgodovinarke, prevajalke in urednice Alenke Glazer.
Knjigam je bil zapisan vse življenje. Ob svojem profesionalnem knjižničarskem delu jih je zbiral, urejal in varoval tudi v svoji bogati osebni knjižnici, ki jo je pesnikova družina leta 2018 poklonila Univerzitetni knjižnici Maribor. Njena podoba in oprema sta istovetni kot v domačem okolju in nagovarjata obiskovalca v pesnikovem duhu.
