Javornikova mesarija je bila ena najstarejših v Grosupljem in najdlje je vztrajala v svoji dejavnosti.
Mesarija Javornik je nadaljevala tradicijo staršev in starih staršev. Že pred 2. svetovno vojno je bila znana javornikova klobasa, ki so jo izvažali celo v Italijo. Takoj po vojni je bila mesnica podržavljena in so Javornikovi delali v njej kot uslužbenci. Leta 1990 je obrt prevzel Andrej Javornik. Nadaljeval je tam, kjer so družinsko delo prekinili – s klobaso po starem družinskem receptu. Ponudbo je dopolnil z novimi proizvodi. Mesarstva se je izučil v Stični. Poleg obrti je vodil tudi družinsko kmetijo in gojil nekaj živine. Za rojstno hišo si je postavil novo stanovanjsko hišo. Ponudbo svežega mesa in suhomesnatih izdelkov so v novejšem času dopolnili še z delikatesno prodajalno, kjer so lahko gospodinje kupovale že pečene izdelke iz mesa.
Ko je Andrej Javornik odšel v pokoj, so mesarijo zaprli, čeprav je tudi sin izučen mesar. V prostorih, kjer je bila nekoč mesarija, so odprli prodajalno čevljev Borovo, v prvem nadstropju pa privatni vrtec s koncesijo Kobacaj, saj je bilo zaradi prostorske stiske veliko otrok v rednih vrtcih odklonjenih.
V delu nekdanjih hlevov je v 60-ih letih 20. stoletja steklar Novak odprl steklarsko delavnico, zdaj pa je tu čistilnica za oblačila Loboda.
