Dejavnost podjetja j leta 1997 prevzelo hčerinsko podjetje Jeklotehna Trgovina d. o. o., ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Podjetje je zaposlovalo 600 ljudi.
Jeklotehna Trgovina se je s ciljem dokapitalizacije povezala s celjskim podjetjem Kovinotehna. Ta je postala 60-odstotni lastnik podjetja in s tem pridobila večinski delež pri upravljanju družbe Jeklotehna Trgovina d. o. o. Šlo je predvsem za reševanje stanja Trgovske hiše Merkur, ki je bila obremenjena s hipoteko v vrednosti 9 milijonov nemških mark, slednjo pa je Kovinotehna odkupila od Kreditne banke Maribor. Kovinotehna je z odkupom postala 60-odstotni lastnik podjetja Jeklotehna Trgovina d. o. o., ne pa tudi lastnik trgovske hiše.[1] Ta je bila še vedno v lasti podjetja Jeklotehna Maribor d. d. – v stečaju oz. v njegovi stečajni masi.
Trgovska hiša Merkur se je v okviru stečajne mase podjetja septembra 1997 znašla na dražbi za 15 milijonov nemških mark. Na prvi dražbi ni bilo zainteresiranih kupcev, tudi ne predstavnikov Kovinotehne, ki naj bi se je udeležili. Druga dražba je bila razpisana že mesec dni kasneje, poleg predstavnikov Kovinotehne, ki je lahko uveljavljala predkupno pravico, pa so se je udeležili tudi predstavniki podjetja Probanka leasing d. o. o. Probanka je iz stečajne mase kupila že poslovne prostore Jeklotehne d. d. v stečaju v Strossmayerjevi ulici in poslovno stavbo na Partizanski cesti, kjer so bile poleg Črne kuhne tudi pisarne podjetja Jeklotehna Storitve.[2] Kovinotehna je od nakupa Merkurja odstopila zaradi previsoke cene (cena na drugi dražbi je bila 11,8 milijona mark) in kasnejših vlaganj v obnovo stavbe. Podjetje Probanka leasing pa je Merkur kupila prav zaradi cene, ki je bila zanje, v nasprotju s Kovinotehno, precej vabljiva, trgovsko hišo pa so nameravali obdržati. Podjetji sta konec leta 1996 podpisali pogodbo, s katero je Kovinotehna najela prostore trgovske hiše. [3]
Podjetje Jeklotehna Trgovina d. o. o. je tako delovalo brez nepremičnega premoženja, saj je bilo vse v lasti podjetja Jeklotehna Maribor – v stečaju. Za vse lokale in trgovine je plačevalo najemnino. Že v začetku leta 1998 so začeli z zapiranjem trgovin in prodajnih centrov. Večinski lastnik Kovinotehna naj bi tudi vse več poslovanja prenašal pod svoje okrilje, v Mariboru je začelo svoje poslovanje širiti še podjetje Merkur Kranj, leta 2000 pa je bil v Mariboru odprt nov trgovski center – Europark. Že ob odprtju se je predvidevalo, da bo imel nemalo slabih posledic na trgovino v mestu, s čimer so bila mišljena zapiranja trgovin v centru, odhodi zaposlenih iz centra v trgovsko središče na drugi strani Drave ipd.[4]
Februarja 1998 sta bila na dražbi prodana Avtohiša v Belokranjski ulici (3,6 milijona nemških mark) in poslovno-trgovski prostor v Murski Soboti (1,4 milijona mark). Železnino v Murski Soboti so zaprli, 13 delavcev je službo dobilo v novem trgovskem centru. Aprila je bila dražba prostorov v Slovenski Bistrici.[5] Konec leta 1998 je bila na dražbi prodana še poslovno-skladiščna stavba v Bohovi. Skupaj z zalogami, opremo in pripadajočimi zemljišči jo je kupilo podjetje SKB nepremičnine & leasing d. o. o. Ljubljana.[6]
V začetku leta 1998 je bilo zaposlenih le še 400 delavcev, v drugi polovici leta pa 375. Večina jih je bila odpuščena kot presežni delavci, nekaj jih je tudi samih poiskalo delo drugje (predvsem pri kranjskem Merkurju na Studencih). V začetku leta 2000 jih je bilo še 240. V letu 2000 je podjetje sprožilo prisilno poravnavo, ob kateri je ostalo brez službe še 32 ljudi, ki so bili zaposleni v Prodajnem centru Postaja, le-tega so namreč zaprli. Ostala je še Trgovska hiš Merkur s 167 zaposlenimi, od katerih pa jih je 95 že sredi leta 2001 dobilo odločbe o trajnih presežkih.[7]
Hkrati so se začele pojavljati težave pri prostoru v trgovski hiši. Jeklotehna Trgovina ni uspela zapolniti vseh prostorov, zato so se začela pogajanja za oddajo praznih prostorov v najem drugim podjetjem, avgusta 2001 so zaradi opustitve programa samopostrežnega marketa, tehničnega blaga in vodovodnega materiala zaprli kletno etažo stavbe. V tretji in četrti etaži so želeli vzpostaviti pisarniške prostore.[8]
21. decembra 2001 je bila na sodišče vložena vloga za stečaj. Po prisilni poravnavi, ki je predvidela krčenje blagovnih skupin ter zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa prinesla želenih rezultatov, so stari dolgovi, visoke najemnine ter konkurenca novih trgovskih centrov v mestu ter posledično padec prometa podjetja za 70 odstotkov pripeljali 15. januarja 2002 do začetka stečajnega postopka.[9]
Na dan stečaja, 15. januarja 2002, je tudi Trgovska hiša Merkur dokončno zaprla svoja vrata, predvidene so bile le še razprodaje blaga. 17. januarja je stečajni upravitelj vsem preostalim zaposlenim, ki jih je bilo še 154, razdelil delovne knjižice in sklepe o prenehanju delovnega razmerja.[10] Za čas popolne razprodaje je stečajni upravitelj za določen čas obdržal še 39 delavcev, delovna razmerja trgovk so se končala z razprodajami, nekaj pa jih je ostalo še za potrebe stečajnega postopka. Le-ta se je zaključil leta 2004.[11]
- [1] »Pogreb, ki to ni?«. Večer, 17. september 1996, str. 11.; »Celjska Kovinotehna partnerica Jeklotehne Trgovine«, Večer, 17. september 1997, str. 11.; »Ne gre za sovražen prevzem«. Večer, 18. september 1996, str. 4.; »Za kvadratni meter okoli 1300 mark«. Večer, 19. september 1997, str. 12.
- [2] »Za kvadratni meter okoli 1300 mark«. Večer, 19. september 1997, str. 12.; »Poleg Kovinotehne med kupci tudi Probanka leasing«. Večer, 14. oktober 1997, str. 13.
- [3] »Nakup ali najem Merkurja?«. Večer, 17. oktober 1997, str. 14.; »Kakšna usoda čaka Jeklotehno trgovino?«. Večer, 21. oktober 1997, str. 13.; »Drago Cmok novi direktor«. Večer, 6. januar 1997, str. 14.
- [4] »Je bil prevzem Jeklotehne sovražen?«. Večer, 8. januar 1998, str. 9.; »Europark«. Večer, 24. avgust 2000, str. 2.
- [5] »Plače v Jeklotehni Trgovini nižje za deset odstotkov«. Večer, 24. februar 1998, str. 14.
- [6] »Za nepremičnine iztržili okoli 4,1 milijarde tolarjev«. Večer, 3. december 1998, str. 13.
- [7] »Plače v Jeklotehni Trgovini nižje za deset odstotkov«. Večer, 24. februar 1998, str. 14.; »Število zaposlenih se bo zmanjšalo za sto«. Večer, 25. avgust 1998, str. 12.; »Se bodo zaposleni odrekli regresu?«. Večer, 5. februar 2000, str. 13.; »Presežni delavci včeraj zavrnili odpravnino v bonih«. Večer, 13. oktober 2000, str. 15.; »Brez službe več kot polovica delavcev Merkuja«. Večer, 15. maj 2001, str. 17.
- [8] »Brez službe več kot polovica delavcev Merkurja«. Večer, 15. maj 2001, str. 17.; »Merkurjevi prodajalci iščejo pravno pomoč«. Večer, 3. avgust 2001, str. 16.
- [9] »Trgovska hiša Merkur zapira svoja vrata«. Večer, 9. januar 2002, str. 17.
- [10] »Bo Merkur danes znova odprt?«. Večer, 18. januar 2002, str. 16.
- [11] »Dodatna razprodaja v znova odprtem Merkurju«. Večer, 19. januar 2002, str. 16.