Dr. Josip Vošnjak je bil prvi doktor medicine, ki je deloval v Šmarju pri Jelšah kot okrožni oz. podeželski zdravnik. Rodil se je 4. januarja 1834 v Šoštanju. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Gradcu, srednješolsko izobrazbo je končal z odliko na Dunaju, kjer se je vpisal na medicinsko fakulteto. Leta 1858 je bil promoviran za doktorja medicine in kirurgije. Prvo leto se je zaposlil kot civilni zdravnik v ljubljanski vojaški bolnišnici, kjer je pomagal pri oskrbovanju in operiranju ranjencev. Po sprejetju ustave leta 1861 je na pobudo dr. Bleiweisa v Kranju začel zbirati podpise za podporo narodnemu programu za Zedinjeno slovenijo. Kranj je kmalu zapustil in se zaposlil kot okrajni zdravnik v Slovenski Bistrici, s katero je ostal povezan vse do svoje smrti, saj si je tam ustvaril družino.
Zaradi narodnobuditeljskega delovanja so se razmere v Slovenski Bistrici v nekaj letih tako zaostrile, da je sprejel prošnjo prijatelja, slovenskega rodoljuba in veleposestnika Franca Skaze, ter se leta 1870 preselil v Šmarje pri Jelšah.
Poleg zdravniškega poklica se je dr. Josip Vošnjak tudi v Šmarju ukvarjal s politiko, saj so ga že takoj po prihodu izvolili za načelnika v okrajni zastop. Njegova bojevita narava in zavzemanje za slovenstvo sta spodbudila tudi Franca Skazo, ki je v teh letih že začel boj proti germanizmu v domačem kraju. Dr. Josip Vošnjak je sodeloval s Francem Skazo pri prevzemu v last prve slovenske tiskarne v Mariboru, katere pogodbo o ustanovitvi so Franc Skaza, Franc Rapoc in Hugo Tančič podpisali leta 1871 v Skazovi hiši v Šmarju.
Dr. Josip Vošnjak je bil v obdobju službovanja v Šmarju tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru, politično aktiven v času oblikovanja slovenske narodnostne identitete je pripomogel k prebujanju narodnostne zavednosti tudi med Šmarčani. Umirjenega okolja v Šmarju se je kmalu naveličal in se leta 1872 preselil v Ljubljano.
V obdobju službovanja v Šmarjujw bil poslanec v štajerskem deželnem zboru, politično aktiven v času oblikovanja slovenske narodnostne identitete je pripomogel k prebujanju narodnostne zavednosti tudi med Šmarčani. Umirjenega okolja v Šmarju se je kmalu naveličal in se leta 1872 preselil v Ljubljano.
