Preserje so razpotegnjeno naselje na flišnem slemenu nad Branikom na nadmorski višini okoli 165 m.
Sestavljajo ga zaselki Kresija, Zajči, Mravljevi, Triglavec in Lacki Breg. Kraj leži na prisojni strani, zato je v okolici polno vinogradov in sadovnjakov. Pod Preserskim prevalom je večja grapa, po kateri teče potoček Potočna, slab kilometer vzhodneje pa se nahajanajmočnejši izvir Nečilec. Oba izvira sta bila v preteklosti pomembna vodna vira.
Nastanek kalov v teh krajih je povezan z uveljavljanjem živinoreje. Ljudje so izkoristili naravno kotanjo ali pa so jo na primernem mestu izkopali sami in jo v več plasteh obložili z ilovico, ki so jo dobro steptali. Vedno so kale gradili tako, da se je v kotanjo lahko stekala deževnica. Dostop do napajališča je bil prilagojen za živali, zato je bil položen. Pozneje so si ljudje raje kopali vodnjake, ki niso bili toliko izpostavljeni izhlapevanju in so nudili čistejšo vodo. Kale so pustili večinoma za napajanje živine, kar pa seveda ni zmanjšalo pomena teh naravnih rezervoarjev.
Do kala na Lackem Bregu je mogoče najhitreje priti po gozdni poti od zaselka Britof (pri cerkvi sv. Urha) do zaselka Mravljevi na Preserjah, kjer nato po asfaltirani cesti nadaljujemo pot proti Sv. Martinu. Kal se nahaja ob levem robu cestišča.
Kal je bogat z rogozom, ki je značilno rastje plitvih stoječih voda. Kemijska analiza vode je pokazala nekoliko povišane vrednosti nitritnih in fosfatnih ionov.
DEJAVNOSTI NA UČNI POTI IN V UČILNICI (OPAZOVALNICA 2)
Ob kalu opravi opazovanja in meritve vremena (temperatura, oblačnost, vidljivost, moč vetra, smer vetra, padavine).
Izvedi vzorčenje kot na opazovalnici 1. Vodo zajemi en meter od roba mlake in 30 cm pod gladino. Plastenko z vodo odnesi s seboj.
S pomočjo določevalnega ključa določi rastlinske in živalske vrste, ki živijo v kalu. Vodo iz mlake zajemaj s kadičko.
Primerjaj rabo tal v okolici na različnih legah (strmouravnano, osojno – prisojno).
Pojasni, kaj vpliva na razlike v rabi tal na opazovanem območju.