Hiši so bili skozi leta dodeljeni naslednji hišni naslovi: Hrib 2 (1824, 1890), Vrhnika 263 (1914), Gradišče 2 (1934)
V zadnji četrtini 18. in v začetku 19. stoletja je v hiši živelo pet gostaških družin: Janez in Lucija Ruan s sinom Simonom, Matija in Marjeta Tavčar z otroki Janezom, Heleno in Luko, Urban in Jera Habijan s sinom Antonom, Janez in Mica Medved s sinovoma Gašperjem in Janezom ter Tomaž in Maruša Petkovšek s sinom Jurijem. Sledil jim je prvi znani lastnik domca Janez Dormiš z ženo Marijo Jerina in otroki Antonom, Jero in Marijo, rojenimi med leti 1811 in 1818.
Naslednik posesti Matija Hofman je bil rojen leta 1777 staršema Matiji Karlu Hofmanu in Barbari Zobec na Bregu 11, v današnji Hočevarjevi hiši. Svojo rojstno hišo je zamenjal za tukajšnjo hišo Hrib št. 2. Matija je potomec druge veje znane stare vrhniške rodbine Hofmanov; predstavniki prve pa so opravljali poštno službo za Vrhniko med leti 1684 in 1762. Matija Hofman je imel z ženo Elizabeto Tomic sina Janeza (1831–1900). Hišo je oddajal zemljaku Mihaelu Hladniku, njegovi ženi Heleni Tomšič in sinu Janezu ter gostačem Jeri in Matevžu Riharju s hčerjo Nežo ter Jeri in Matevžu Dolencu s sinom Jakobom.
Sredi 19. stoletja zasledimo na tretjinski kmetiji gostaški družini Šepec in Umek. Janez Um(e)k (roj. 1833) s Hriba je najkasneje leta 1870 postal tudi novi lastnik posesti. Z ženo Heleno Krištof (roj. 1839) je imel sina Janeza (1868–1875), kasneje pa z drugo ženo Ivano Telban še Martina (1877–1961) in Janeza (1880–1881). Z njimi je živel tudi Janez Hofman, dokaj veliko hišo pa sta oddajala še dninarju Janezu Gutniku iz Bevk z ženo Uršulo Skodlar ter gostačem Luciji Treven, Heleni Šinkovec s sinom Šimnom in hčerjo Marijo ter Jeri Sadu(n) z otroki Ivano, Lovrencem, Marijo, Karolino, Janezom in Frančiško. Jerina družina se je preživljala z dninarskim delom in se kasneje preselila v Steindorf, okraj Feldkirche na Koroškem. Janezu Hofmanu se je leta 1877 rodila hči Leopoldina, ki se je komaj petnajstletna poročila, sam pa se je odselil (na Dunaj). Leta 1877 in 1879 so pri hiši prebivali še klobučar Karel Štular z ženo Ano Žonta in strojarski pomočnik Janez Turk z ženo Terezijo Hren.
Konec 19. stoletja je mala kmetija prešla na Urbana Revna (1857–1914) iz Žirovskega Vrha. Z ženo Marijo Demšar (1857–1900), prav tako iz Žirovskega Vrha, sta imela otroke: Marijo (1883– 1959), Frančiško (1884–1932), Franca (roj. 1886) in Jero (roj. 1889). V hiši sta nudila prostor tudi dekli Mariji Mrzlikar z Zaplane, ki je imela ob sebi sina Antona Možino (roj. 1874), čevljarskega učenca.
Vdovec Urban se je leta 1906 poročil z Marijo Maček (1870–1951) iz Št. Jošta, pred začetkom prve svetovne vojne pa je tudi ona ovdovela. Hišo je leta 1922 prodala Vrhničanu Antonu Kunstlju (1893–1979) ter ostala v hiši kot preužitkarica. Anton, ki je najprej živel pri Kržetu na Idrijski cesti, se je leta 1920 poročil z Ivano Jelovšek (1895–1983) z Zaplane. V zakonu se jima je rodilo šest hčera: Ivanka (1921–2002), Štefka (roj. 1922), Tončka (1924–2004), Marta (roj. 1926), Jožica (roj. 1929), poročena Petrovčič, in Marija (roj. 1935), poročena Japelj. Anton je s konji odvažal les iz gozda. Ker je bil priden sekač, udarnik, je za nagrado dobil radio »Savica«. Ivana je skrbela za otroke ter hodila na dnino k bližnjim kmetom. Pri hiši so imeli kravo mlekarico, v svinjaku pa so redili dva prašiča za meso. Kunstljeva sta v letih 1953–1954 obnovila hišo ter jo dvignila za eno nadstropje. Hčere so se omožile; doma je ostala le Tončka, ki je skrbela za starše. Njen sin Miha Kunstelj, mornar, je hišo prodal sedanjemu lastniku Boštjanu Debevcu.
Marija Japelj, rojena Kunstelj, se takole spominja svojega otroštva v Gradišču: »Na cesti ni bilo asfalta, to je bil prostor, kjer smo se otroci igrali. Skakali smo »tancanco« in se lovili po Tomšičevih kladah.«
Naslednik posesti Matija Hofman je bil rojen leta 1777 staršema Matiji Karlu Hofmanu in Barbari Zobec na Bregu 11, v današnji Hočevarjevi hiši. Svojo rojstno hišo je zamenjal za tukajšnjo hišo Hrib št. 2. Matija je potomec druge veje znane stare vrhniške rodbine Hofmanov; predstavniki prve pa so opravljali poštno službo za Vrhniko med leti 1684 in 1762. Matija Hofman je imel z ženo Elizabeto Tomic sina Janeza (1831–1900). Hišo je oddajal zemljaku Mihaelu Hladniku, njegovi ženi Heleni Tomšič in sinu Janezu ter gostačem Jeri in Matevžu Riharju s hčerjo Nežo ter Jeri in Matevžu Dolencu s sinom Jakobom.
Sredi 19. stoletja zasledimo na tretjinski kmetiji gostaški družini Šepec in Umek. Janez Um(e)k (roj. 1833) s Hriba je najkasneje leta 1870 postal tudi novi lastnik posesti. Z ženo Heleno Krištof (roj. 1839) je imel sina Janeza (1868–1875), kasneje pa z drugo ženo Ivano Telban še Martina (1877–1961) in Janeza (1880–1881). Z njimi je živel tudi Janez Hofman, dokaj veliko hišo pa sta oddajala še dninarju Janezu Gutniku iz Bevk z ženo Uršulo Skodlar ter gostačem Luciji Treven, Heleni Šinkovec s sinom Šimnom in hčerjo Marijo ter Jeri Sadu(n) z otroki Ivano, Lovrencem, Marijo, Karolino, Janezom in Frančiško. Jerina družina se je preživljala z dninarskim delom in se kasneje preselila v Steindorf, okraj Feldkirche na Koroškem. Janezu Hofmanu se je leta 1877 rodila hči Leopoldina, ki se je komaj petnajstletna poročila, sam pa se je odselil (na Dunaj). Leta 1877 in 1879 so pri hiši prebivali še klobučar Karel Štular z ženo Ano Žonta in strojarski pomočnik Janez Turk z ženo Terezijo Hren.
Konec 19. stoletja je mala kmetija prešla na Urbana Revna (1857–1914) iz Žirovskega Vrha. Z ženo Marijo Demšar (1857–1900), prav tako iz Žirovskega Vrha, sta imela otroke: Marijo (1883– 1959), Frančiško (1884–1932), Franca (roj. 1886) in Jero (roj. 1889). V hiši sta nudila prostor tudi dekli Mariji Mrzlikar z Zaplane, ki je imela ob sebi sina Antona Možino (roj. 1874), čevljarskega učenca.
Vdovec Urban se je leta 1906 poročil z Marijo Maček (1870–1951) iz Št. Jošta, pred začetkom prve svetovne vojne pa je tudi ona ovdovela. Hišo je leta 1922 prodala Vrhničanu Antonu Kunstlju (1893–1979) ter ostala v hiši kot preužitkarica. Anton, ki je najprej živel pri Kržetu na Idrijski cesti, se je leta 1920 poročil z Ivano Jelovšek (1895–1983) z Zaplane. V zakonu se jima je rodilo šest hčera: Ivanka (1921–2002), Štefka (roj. 1922), Tončka (1924–2004), Marta (roj. 1926), Jožica (roj. 1929), poročena Petrovčič, in Marija (roj. 1935), poročena Japelj. Anton je s konji odvažal les iz gozda. Ker je bil priden sekač, udarnik, je za nagrado dobil radio »Savica«. Ivana je skrbela za otroke ter hodila na dnino k bližnjim kmetom. Pri hiši so imeli kravo mlekarico, v svinjaku pa so redili dva prašiča za meso. Kunstljeva sta v letih 1953–1954 obnovila hišo ter jo dvignila za eno nadstropje. Hčere so se omožile; doma je ostala le Tončka, ki je skrbela za starše. Njen sin Miha Kunstelj, mornar, je hišo prodal sedanjemu lastniku Boštjanu Debevcu.
Marija Japelj, rojena Kunstelj, se takole spominja svojega otroštva v Gradišču: »Na cesti ni bilo asfalta, to je bil prostor, kjer smo se otroci igrali. Skakali smo »tancanco« in se lovili po Tomšičevih kladah.«