Stare kmečke hiše Spodnjega in Zgornjega Tuštanja so bile zasnovane tako, da so kar najbolje izkoristile možnosti terena, kjer so bile zgrajene. Sama lega hiše je omogočala dovolj veliko dvorišče za kmečka opravila, ob njem pa so bila razporejena gospodarska poslopja. Vse hiše so bile grajene iz avtohtonega gradiva, ki se je nahajalo v neposrednem okolju. Večinoma se je kot gradbeni material uporabljal apnenec, moravški peščenjak, glina, les in kremenčev pesek. Za kritino so uporabljali rženo slamo.
Vse kmečke hiše so bile prilagojene kmečkemu okolju, zato je bila tudi razporeditev notranjih prostorov urejena tako, da so kar najbolje služili dejavnosti gospodarjev. Vhodna vrata so vodila v veliko vežo, ki je delila stavbo na dve polovici. Iz veže so na eno stran vodila vrata v »hišo« (glavni bivalni prostor družine). Poleg hiše sta bila »štibelc« in »kamra« (spalnica). V »špajzi« so shranjevali živila in pripomočke za kuho. Poseben prostor je zavzemala »črna kuhinja«. Če je hiša premogla tudi drugo nadstropje, so bili tam urejeni dodatni bivalni prostori (»cimer« in »kukrle«).