Prva faza projekta preselitve knjižnice, ki se je leta 1993 preimenovala v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, je bila realizirana v poletnih mesecih leta 1994, ko se je v južni trakt, novogradnjo na dvorišču Malega gradu, preselil Mladinski oddelek.
Prostorska razširitev, sodobni in lepo opremljeni prostori s 426 m2 površine ter nova kadrovska zasedba so oddelku omogočili sistematično bibliopedagoško delo z mladimi bralci ter razvoj raznovrstnih dejavnosti za razvijanje knjižne, knjižnične in književne vzgoje, ki so v oddelek privabljale vedno večje število mladih obiskovalcev.
Leta 1996 se je na Prešernovo ulico preselila še Potujoča knjižnica, ki je zraven novih prostorov pridobila tudi lastno prevozno sredstvo – kombi. Selitev knjižnice na novo lokacijo je bila zaključena jeseni leta 2000, ko so se v prostore Malega gradu preselili še Študijski in Domoznanski oddelek iz minoritskega samostana ter Ljudski oddelek iz Krempljeve ulice. Tako so se prvič v zgodovini knjižnice vsi njeni oddelki združili pod eno streho.
Začetek delovanja v Malem gradu je sovpadel z novo zakonodajo, ki je na področju javnih knjižnic uvedla pokrajinske oziroma osrednje območne knjižnice. Ta status je dobilo deset slovenskih knjižnic, med njimi tudi ptujska, s tem pa tudi obveznost izvajanja štirih posebnih nalog: zagotavljanja povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, zagotavljanja strokovne pomoči knjižnicam območja, koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva ter usmerjanja knjižničnega gradiva svojega območja. To je bil čas direktorice Tjaše Mrgole Jukič, ko je knjižnici uspelo realizirati več desetletij načrtovan nakup bibliobusa (2003) in vzpostaviti široko bibliobusno mrežo na področju Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric ter s tem ljudem iz odmaknjenih krajev olajšati dostop do kvalitetne literature in storitev matične knjižnice.
Leta 2004 je bil z namenom zaščite in hkrati boljše dostopnosti dragocenega gradiva izveden prvi projekt digitalizacije dragocenega domoznanskega gradiva v KIPP (razglednice Ptuja in okolice). Digitalizacija je nato v večjem obsegu stekla v obdobju direktorja Matjaža Neudauerja. Leta 2005 je KIPP skupaj z ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami pristopila še k dogovoru o vzpostavitvi regijskega spletnega portala Kamra, ki omogoča dostop do digitaliziranih vsebin slovenske kulturne dediščine – ta je v polnosti zaživel konec leta 2008.
V času direktorja Matjaža Neudauerja (2006–) so bili v knjižnici izvedeni obsežni projekti bibliografske obdelave zasebnih knjižnih zapuščin pisatelja Ivana Potrča, etnologinje in umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj ter slavista in profesorja Iva Arharja, ki jih je knjižnica pridobila v letih 1985–1998. Stekla je tudi živahna razstavna in publicistična dejavnost.
V zadnjem desetletju je knjižnica obseg svojega delovanja v javnem interesu dopolnila z različnimi storitvami v digitalnem okolju. Uporabnikom zagotavlja dostop do elektronskih baz podatkov ter elektronskih arhivov serijskih publikacij in omogoča izposojo elektronskih knjig. Skrbi tudi za digitalizacijo knjižničnega gradiva in njegovo vključitev na domoznanski portal Kamra in Digitalno knjižnico Slovenije (dLib), s čimer zagotavlja trajno ohranjanje knjižničnih gradiv in pisne kulturne dediščine nacionalnega pomena. Na dLib, ki omogoča prost dostop do polnih besedil monografij, znanstvenih in strokovnih besedil, serijskih publikacij in drugega gradiva, je KIPP prispevala ok. 145.000 strani digitaliziranega gradiva, vključno s publikacijami, ki jih je izdala v lastni založbi, kar jo uvršča na visoko drugo mesto med slovenskimi splošnimi knjižnicami. Zaživel je tudi spletni biografski leksikon Spodnjepodravci.si, ki predstavlja pomembnejše osebnosti Spodnjega Podravja in prav tako prispeva k osvetljevanju zgodovine našega področja ter dosežkov njegovih posameznikov.
Podoba in vloga ptujske knjižnice se je od povojnih časov do danes močno spremenila. Iz nekdanje klasične, tradicionalne knjižnice, se je razvila v sodoben kulturno-informacijski center, ki ponuja široko paleto storitev, od kulturno-izobraževalnih do socialno-družbenih. Pri izvajanju svojega bogatega programa sodeluje z mnogimi izobraževalnimi in kulturnimi institucijami ter strokovnimi bibliotekarskimi organizacijami in uspešno služi prenosu znanja in zadovoljevanju kulturnih potreb svojih uporabnikov. Ima nenadomestljivo vlogo pri izobraževanju, strokovnem in raziskovalnem delu, varovanju slovenske kulturne in znanstvene dediščine, pri razvijanju bralne kulture in spodbujanju vseživljenjskega učenja prebivalstva ter pri informacijskem opismenjevanju uporabnikov in zagotavljanju enakopravnega dostopa do različnih informacijskih virov za vse člane naše družbe.