Tretji koroški festival se je dogodil 23. in 24. avgusta 1947 v Slovenj Gradcu. Prvi dan je bila svečana otvoritev razstave akademskega slikarja Lajčija Pandurja, ki so jo organizatorji združili z razstavo ljudskih talentov. Zanimivost razstave je bila slika skoraj nepismenega drvarja iz Mislinje, akademik Pandur pa je že prvi dan razstave prodal skoraj vsa svoja dela.9 Dopoldne drugega dne je bila na Glavnem trgu velika parada dela. V sprevodu je bilo več kot dva tisoč ljudi (med drugimi tudi oddelek jugoslovanske armade, mladinske delovne brigade, ravenski gimnazijci s profesorskim zborom itd.), ki so si nato ogledali razstavo dela. Popoldne je bilo, tako kot prejšnje leto v Guštanju, ponovno tekmovanje. Prireditev je odprl pesnik samouk, Jernej Krof z Lokovice, in vsem iz srca povedal svoje misli o novi dobi. Najprej so se pomerile gledališke družine, nato pevski zbori, godbe, harmonikarji, tamburaški zbori, folklorne skupine in recitatorji – ljudski talenti (posamezniki in zbori). Tekmovanje so sklenili s šahovsko simultanko.
V tekmovanjih gledaliških družin je bila v najzahtevnejši kategoriji prva Tovarna meril Slovenj Gradec s predstavo Švarkina »Tuje dete«, druga pa gledališka družina Prevalje z igro J. Potrča »Kreflova kmetija«. Pri godbenikih so osvojili prvo mesto guštanjski jeklarji, drugi so bili mežiški rudarji. Pri tamburaših so bili prvi glasbeniki s Prevalj, prav tako tudi pri harmonikarjih. Pri mešanih pevskih zborih je bil najboljši guštanjski, pri moških pevskih zborih pa zbor s Prevalj. Med recitatorji so bili najboljši iz Tovarne meril, za njimi pa so uvrstili recitatorji iz Črne. Med posamezniki je bil najboljši recitator Franci Paradiž, dijak ravenske gimnazije. Folklorna skupina iz Dravograda je bila najboljša s prikazom »Koroškega žetvenega reja«. Šahovsko simultanko je velemojster Vasja Pirc sklenil z 42 zmagami, 5 remiji in 1 porazom.10
Očitno je festival v Slovenj Gradcu najbolje uspel, saj Rudolf Wőlle svoje poročilo sklene z ugotovitvijo: »Po splošnem mišljenju take prireditve – ki bi tako posrečeno združila kmeta iz Libelič, drvarja iz Sv. Antona na Pohorju, rudarje, livarje in tekstilce iz vseh različnih krajev, učitelje in profesorje – v našem okraju še ni bilo.«11
Iz neznanih razlogov je bilo leta 1948 tako na Ravnah kot v Slovenj Gradcu festivalsko zatišje.
9 Rudolf Wőlle: Ljudsko prosvetno delo v prevaljskem okraju in III. koroški festival. V: Obzornik, št. 9 – 10, 1947, str. 417 – 421.