V mesecu, v katerem obeležujemo obletnico rojstva koroškega pisatelja in revolucionarja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (seveda pa tudi kadar koli) si privoščite »Prežihove dneve«: igrajte novo družabno igro Prežihov spomin, preberite najnovejše delo o Prežihu – roman Rudija Mlinarja Nemirni duh (svojim angleško govorečim prijateljem pa priporočite še sveži prevod Prežihovega vojnega romana Doberdob) in se podajte po Vorančevi poti. Idealna je za prijeten družinski pohod.
Vorančeva pot se začne v središču Kotelj, pri Batičevem kipu Pobič s solzicami in se nadaljuje do Rimskega vrelca, kjer je čas za prvi počitek in požirek slatine ali kisle/kiseve vode. Tretja točka je Kotnikova bajta, v kateri se je 10. avgusta 1893 rodil Prežih. Zdaj je hiša obnovljena, na njej pa je spominska plošča. Smerokaz vodi naprej po makadamski cesti, nato pa nas usmeri v gozd na strmo stezo, ki se nato zlagoma vzpenja nad sotesko Hotuljke in pripelje na makadamsko cesto do Kozarnika, nad katero je Tonijeva bajta, kjer je bil dom Vorančevega deda. Prežihovi so nekaj časa živeli tudi na Koglu, od tu je Voranc leta 1899 opazoval goreče Kotlje. Naslednja točka na poti je Pekel, globača, kjer je Voranc materi nabral znameniti šopek solzic. Pot nas pripelje do Ivarčkega jezera, nad katerim je kmetija Ivartnik – Prežih jo je v romanu Jamnica poimenoval Bunk. Mimo ostankov gradu Šratnek in cerkve sv. Mohorja in Fortunata se napotimo proti Prežihovi bajti – spominskemu muzeju Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, nad njo stoji Prežihov kip, delo Stojana Batiča. Če se ne odločimo za daljšo inačico poti (do Miheva in Krautbergerja, kjer so Prežihovi živeli krajše obdobje), se usmerimo v Kotlje. Na pokopališču pri cerkvi sv. Marjete je tudi Vorančev grob.
Objavljeno na FB Moja Koroška 15. 8. 2022
