Ulico, poimenovano po Janezu Krajcu, je Novo mesto dobilo leta 1993, pred tem pa je bila sprva del Regrče vasi, med leti 1980 in 1993 pa se je imenovala Ulica XII. udarne brigade. Obsega 27 hišnih številk in poteka med sedanjima krakoma ulice K Roku.
Janez Krajec se je rodil 10. maja 1843 v Ljubljani. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta l. 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu.
Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu l. 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. L. 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij.
L. 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. Vključeval se je v javno življenje Novega mesta; večkrat je bil izvoljen v mestni svet, bil je sodnik-prisednik za trgovske zadeve pri novomeškem okrožnem sodišču, eden od ravnateljev Mestne hranilnice v Novem mestu, odbornik ali ustanovni član različnih društev itd. Že v Ljubljani je bil član sokolske organizacije in ima zasluge tudi pri ustanovitvi novomeške sokolske organizacije, zidavi Narodnega doma in ustanovitvi Mestne hranilnice v Novem mestu. Pokazal je izredno skrb za kulturno dediščino Novega mesta, reševal umetnine in zapuščine ter bil velik ljubitelj in zbiralec knjig. Novomeška Knjižnica Mirana Jarca v svojih posebnih zbirkah hrani obsežen del zapuščine Janeza Krajca, ki poleg naštetih najpomembnejših del obsega še drobni tisk, razglednice, molitvenike, podobice, letake, gradivo za sokolsko društvo, nekaj predmetov Frana Levstika (pohodna palica, očala, črnilnik, ura) in rokopise (delovne knjige, korespondenca, dopisi), ki sta jih knjižnici podarila njegov sin Janko Krajec in pranečakinja Emilija Fon.
Umrl je 26. septembra 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču.
Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu l. 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. L. 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij.
L. 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. Vključeval se je v javno življenje Novega mesta; večkrat je bil izvoljen v mestni svet, bil je sodnik-prisednik za trgovske zadeve pri novomeškem okrožnem sodišču, eden od ravnateljev Mestne hranilnice v Novem mestu, odbornik ali ustanovni član različnih društev itd. Že v Ljubljani je bil član sokolske organizacije in ima zasluge tudi pri ustanovitvi novomeške sokolske organizacije, zidavi Narodnega doma in ustanovitvi Mestne hranilnice v Novem mestu. Pokazal je izredno skrb za kulturno dediščino Novega mesta, reševal umetnine in zapuščine ter bil velik ljubitelj in zbiralec knjig. Novomeška Knjižnica Mirana Jarca v svojih posebnih zbirkah hrani obsežen del zapuščine Janeza Krajca, ki poleg naštetih najpomembnejših del obsega še drobni tisk, razglednice, molitvenike, podobice, letake, gradivo za sokolsko društvo, nekaj predmetov Frana Levstika (pohodna palica, očala, črnilnik, ura) in rokopise (delovne knjige, korespondenca, dopisi), ki sta jih knjižnici podarila njegov sin Janko Krajec in pranečakinja Emilija Fon.
Umrl je 26. septembra 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču.
