Križnikov pravljični festival

Ideja festivala

V zavesti Motničanov je bila želja po obuditvi spomina na njihovega pomembnega rojaka Gašperja Križnika ves čas živa. Jeseni leta 2011 je predsednik Kulturnega društva Motnik Rafko Goltnik navezal kontakt z direktorico Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, mag. Bredo Podbrežnik Vukmir. Njegova pobuda je bila, da bi skupaj s knjižnico pripravili dogodek ali natečaj, s katerim bi obujali spomin na Gašperja Križnika in njegovo delo. Potrebno je bilo zasnovati nekaj povsem novega, zato je direktorica predlog predstavila še dvema poznavalkama ljudskega slovstva, Ivanki Učakar in Ireni Cerar. Ideja slednje je bila priprava festivala. Tako se je rodil danes prepoznaven in uveljavljen Križnikov pravljični festival.

Zasnova festivala

Okvirna zasnova prireditve ostaja podobna od prvega festivala do danes. Na podlagi izkušenj ter vsakoletne ocene preteklega festivala se organizacija skozi leta  prilagaja okoliščinam, nadgrajuje in izboljšuje.

Stalni termin festivala je drugi konec tedna v juniju. Poteka dva dni, v petek in soboto. Teden pred uradnim festivalom je organiziran predfestivalski dogodek. Navadno so v tem terminu organizirane delavnice, ki jih vodijo uveljavljeni strokovnjaki: delavnica pripovedovanja ljudskih pravljic, priprave na javni nastop, uvod v nego glasu in kulturo govora, mala šola kamišibaja, pravljična pot.

Festival poteka v kraju Motnik, glavni pripovedovalski dogodki se odvijajo v tamkajšnjem kulturnem domu. Vsako leto se spremljevalni dogodki organizirajo tudi v sosednjem kraju Vransko, ker je tudi Gašper Križnik svoje raziskovalno območje širil izven meja Motnika proti Štajerski.

Festival vključuje dogodke za naslednje ciljne publike: otroke, mladino, družine in odrasle. Število organiziranih dogodkov, ki se zvrstijo v okviru festivala je med 15 in 20.

Termin osrednjega pripovedovalskega dogodka je v petek zvečer, na prvi dan festivala. Takrat se dogodku pridruži častni pokrovitelj, župana občin Kamnik in Vransko ter ostali predstavniki organizatorjev in financerjev. Dosedanji častni pokrovitelji so bili etnolog prof. dr. Janez Bogataj, pisatelj Slavko Pregl, nekdanja ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, igralec, pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza, etnologinja in slovenistka dr. Marija Klobčar ter komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc Pižama. Po zaključku prireditve sledi koncert.

V parku Pod lipami je vedno na ogled razstava ilustracij ali fotografij različnih avtorjev, ki se vsebinsko navezujejo na tematiko festivala. Sobotno dogajanje se začne v dopoldanskem času s prireditvijo za otroke na Vranskem ter številnimi prireditvami za otroke in družine v Motniku in okolici. V parku Pod lipami je prostor za predstavitev lokalnih društev ter prodajo izdelkov iz ekoloških kmetij in izdelkov domačih rokodelcev.

Sobotno popoldne je namenjeno osrednji pripovedovalski prireditvi za otroke in podelitvi nagrad likovnega natečaja Jenkret je biv – Podobe Križnikovih pravljic. Prireditvi sledi drugi pripovedovalski dogodek za odrasle, kjer večinoma lokalni pripovedovalci pripovedujejo zgodbe v domačem narečju. Sklepna prireditev festivala je sobotni dogodek na prostem, ki se zaključi v nočnih urah.

Nastopajoči

Izbor nastopajočih je pomemben za dobro obiskanost dogodkov. Vsako leto organizatorji izberejo častnega pokrovitelja, ki s svojim umetniškim ali strokovnim delom zastopa področja, ki  so v ospredju pri tovrstni prireditvi: ljudsko slovstvo, literatura, etnologija.

Na osrednji pripovedovalski dogodek, ki poteka prvi večer festivala, so vabljeni profesionalni in uveljavljeni pripovedovalci, ki pripovedujejo pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik.

Drugi pripovedovalski dogodek poteka popoldne drugega dne in sicer pripovedovanje pravljic za otroke ter podelitev nagrad za nagrajence likovnega natečaja. Tudi na ta dogodek so povabljeni uveljavljeni pripovedovalci, ki pripravijo zanimiv in zabaven dogodek za otroke in njihove starše ter spremljevalce.

Zadnji pripovedovalski dogodek je na večer drugega dne, ko nastopajo domači ljubiteljski pripovedovalci. Ti so dragocen vir lokalnih zgodb in prireditvi dajo poseben pečat. Zaradi lokalnega narečja so posebej zanimivi udeležencem prireditve, ki pridejo od drugod, saj predstavljajo del avtentičnosti kraja.

Oba festivalska dneva sta zapolnjena s spremljevalnimi dogodki. V parku Pod lipami je na ogled razstava, ki se tematsko navezuje na vsebino festivala. Organizirana je Kamniška pravljična pot z Ireno Cerar in Pravljice iz sosednje doline na Vranskem z Vročo župo. Lokalne animatorke Me4 pripravijo dogajanje za otroke in družine, lokalna društva pa prikaz domačih obrti. Po zaključku vsakega dneva sledi koncert ali umetniška predstava uveljavljenih izvajalcev.

Namen festivala

Križnikov pravljični festival sodi med kulturno domoznanske prireditve in ima za ožjo in širšo okolico Motnika več pomenov. Eden glavnih je povezovalni učinek. Prireditev povezuje prebivalce Motnika v smislu prostočasnega druženja na različnih dogodkih. Pomembneje pa je, da precejšen delež lokalnih prebivalcev prireditev soustvarja. Zaradi angažiranosti lokalnih prebivalcev je dogodek lahko uspešnejši in odmevnejši. Prostovoljno vložene delovne ure se povrnejo v obliki konkretnih in simbolnih koristi.

Častni pokrovitelj 5. Križnikovega pravljičnega festivala, leta 2016 je bil  Andrej Rozman Roza, pisatelj, dramatik, igralec: »Z veseljem sem sprejel povabilo na Križnikov festival. Najprej zato, ker mislim, da je renesansa pripovedovalske kulture, ki je zajela naše kraje, zelo koristna za bolj sproščen odnos Slovenk in Slovencev tako do  svojega jezika kot tudi do literature. V nasprotju s pisanjem in branjem je pripovedovalstvo družabno dogajanje, dogaja se v živo in tak je tudi jezik, ki se s pripovedovalstvom širi.«

Častni pokrovitelj 3. Križnikovega pravljičnega festivala, leta 2014 je bil Slavko Pregl, pisatelj: »Ljudske pravljice so modrost, ki nam jo sporočajo naši predniki. Dokler bodo pravljice in dokler bodo pravljičarji, bomo vedeli za prav in za narobe, za nesrečo in za ljubezen. Dokler bodo z nami, bo za otroke tlakovana pot, da bodo lahko zrasli v dobre ljudi. Gašper Križnik je to vedel. Sijajno je, da se volja in prizadevnost organizatorjev skupaj z njegovim delom razraščajo v pravljični festival. Križnik bi začel: Jenkret je biv en festival … Verjamem, da bomo čez mnogo uspešnih let rekli: je biv, je biv … in je še!«

 

Vir: Milena Glušič: Križnikov pravljični festival: primer sodelovanja v lokalni skupnosti na področju domoznanstva; DOMFEST, Mestna knjižnica Ljubljana, 19. oktober 2018, str. 149