Na žalost se najstarejši arhiv društva (1945–1951) ni ohranil, zato lahko največ podatkov o delu skupine iz tega obdobja najdemo v poročilih z občnih zborov ravenskega kulturnega društva v Koroškem fužinarju.
11 Dramska skupina je po osvoboditvi hitro pričela z delom. Prvo delo, ki so ga dali na oder, je bilo leta 1946 uprizorjena igra
Rojstvo v nevihti.
12 Marija Hriberšek omenja še igro
Divji lovec13 v režiji Lee Ferk, ki je v naslednjih sezonah uspešno postavila na oder še
Triglavsko rožo. V letu 1947 so domači igralci uprizorili še igri
Svet brez sovraštva in
Mati.
14 Leta 1948 sta bili uprizorjeni igri
Izpit za življenje in
Ploha (obe je režiral Ivan Pečan). Angelca Močnik
15 se je spominjala, da so že leta 1949 uprizorili opereto
Dom ob ribniku. Režiral je Janko Gačnik, ki se je za njeno izvedbo pripravljal že prej, a je leta 1941 vojna prekinila gledališko dejavnost v kraju. Tega leta (1949) so uprizorili še igri
Okence (režija Miloš Štor) in
Skopuh. Največje gledališko dejanje tistega časa pa je bila
uprizoritev Miklove Zale ob VI. Koroškem festivalu v ravenskem »letnem gledališču« v Plešnikovem grabnu od 24. do 28. 9. 1950 (režija Lea Ferk). Glavne vloge so odigrali Marija Osojnik (Suhodolčan-Dolenc), Franček Cvitanič, Janez Ferk, Franc Gradišnik, Justa Petrač in Majda Herman. Leta 1950 so prikazali še igro Pot do zločina . Leta 1951 so uprizorili igro
»Bichon« ali kdo je papa? (režija Angelca Močnik). Leta 1952 je bil ponovno uprizorjen
Izpit za življenje (režija Ivan Pečan), ki se je uvrstil na 1. Okrajno revijo v Mariboru.
Ko so leta 1952 kulturniki obnovili dotrajani oder v Titovem domu, so 5. 7. 1952 najprej uprizorili Gradišnikovo priredbo ljudske igre
Rokovnjači (režija Lea Ferk).
17 Sezono 1953 so pričeli z Molierovo komedijo
Scapinove zvijače (režija Karel Pogorevčnik). 11. 4. 1953 so se predstavili s Kraigherjevo dramo
Na fronti sestre Žive (režija Miloš Štor). 25. 4. 1953 so si na Ravnah lahko ogledali Potrčevo dramo
Lacko in Krefli (režija Franček Paradiž), sezono pa sklenili s komedijo
Charleyjeva teta (režija Karel Pogorevčnik).
V letu 1954 so uprizorili igro
Sneguljčica18 (režija Lea Ferk), igro
»Bichon« ali kdo je papa? (režija Angelca Močnik) in Nušićevo komedijo
Navaden človek (režija Lea Ferk). Poskusili so tudi s študijem iger Metež in Domen, a so obe zamisli opustili. 23. 4. 1955 so uprizorili Cankarjevo dramo
Hlapci (režija Emil Frelih k.g.), ki je bila največji uspeh gledališke družine v tem času, imela pa je tudi svoj prvi gledališki list. Glavne vloge: Jože Borštner, Peter Šetina, Dušan Maher, Ivan Logar, Jožko Herman, Milka Cesar, Zofka Volčanšek, Marica Turnšek in Miloš Štor. 14. 2. 1956 so uprizorili igro V. Ocvirka
Tretje ležišče19 (režija Justin Stanovnik). Očitno so v obdobju 1955/56 igro
Domen po Jurčičevi istoimenski povesti le uprizorili, saj nam to potrjujeta posneta fotografija z uprizoritve
20 in ustna izjava takrat še zelo mlade igralke.
21
Najbolj ustvarjalno je bilo leto 195722: Ivan Tavčar,
Cvetje v jeseni (režija Justin Stanovnik); A.S. Puškin,
Kamniti gost; L. Treves,
Don Juanovo pismo (režija Justin Stanovnik); S. Škufca,
Janko in Metka (režija Lea Ferk); Mira Pucova,
Svet brez sovraštva23 (režija Zofka Volčanšek).
Potem je nastopila kratkotrajna kriza. Leta 1959 so uprizorili za najmlajše igrici
Sneguljčica in
Rdeča kapica in ju uprizorili kar 11-krat. Ob 10-letnici Vorančeve smrti so se lotili Mikelnove dramatizacije
Samorastnikov (režija Zofka Volčanšek in Janez Mrdavšič) in jih dali na oder 20. 2. 1960. Na okrajni dramski reviji v Slovenski Bistrici jim je žirija prisodila 3. mesto. Leta 1960 so uprizorili še Budakovo igro
Metež (režija Lea Ferk) in Molierovega
Skopuha (režija Zofka Volčanšek). Tudi leto 1961 je bilo uspešno: 8. 3. 1961:
Njena želja (scenarij in režija Marija Hriberšek); Marin Držić,
Tripče de Utolče (režija Zofka Volčanšek); na III. okrajni dramski reviji na Ravnah – 26.4.1961: Škufcina pravljica
Janko in Metka (režija Lea Ferk); drama T. Williamsa
Orfej se spušča (režija Lea Ferk). Z njo so se predstavili tudi na republiški reviji v Zagorju junija 1961.
Aprila 1962 so Ravenčani v Ptuju na IV. Okrajni reviji predstavili delo Andrea Roussina
Otroci prihajajo (režija Zofka Volčanšek). Uspešnejše je bilo leto 1963: Moliereova komedija
Učene žene (režija Zofka Volčanšek); drama Janeza Bitenca
Ugasle luči (režija Štefka Smonkar).
Leto 1964: komedija Barash-Moore,
Cvetje hvaležno odklanjamo (režija Štefka Smonkar). 25. in 26. aprila 1964 so uprizorili Cankarjevo dramo
Kralj na Betajnovi (režija Zofka Volčanšek). V glavnih vlogah so nastopili Mitja Šipek, Milka Cesar in Lizika Ličen. S predstavo so se uvrstili na srečanje gledaliških skupin Slovenije maja 1964 v Murski Soboti. 27. in 28. 8. 1964: opereta
Hmeljska princesa (režija Zofka Volčanšek).
Po daljši krizi so leta 1968 uprizorili dramo T. Williamsa
Steklena menažerija (režija Zofka Volčanšek). Z njo so šli na republiško revijo na Jesenice. Leta 1969 so na občinskem srečanju amaterskih skupin na Ravnah uprizorili komedijo J. Devala
Etienne (režija Zofka Volčanšek).
V letu 1970 so obnavljali kulturni dom in pridno vadili ter uprizorili Greidanusovo igro
Hodl de Bodl ali Dve vedri vode (režija Zofka Volčanšek). Leto 1971: William Inge,
Vrni se, Mala Sheba (režija Zofka Volčanšek). Z igro so bili v Scheersbergu v Zahodni Nemčiji, igralka Angelca Močnik pa je prejela za svojo stvaritev Severjevo nagrado. Leto 1972: J. Kesselring,
Arzenik in stare čipke (režija Silva Breznik) – z grotesko so se uvrstili na XV. srečanje amaterskih slkupin Slovenije v Velenju. Leto 1973: dramatizacija Bevkovega romana
Kaplan Martin Čedermac (režija Silva Breznik). Leto 1974: D.H. Lawrenec,
Snaha (režija Bojan Čebulj k.g. in Silva Breznik).
V sezoni 1974/75 je pričel režirati Mitja Šipek. Februar 1975: monodrama
Svetneči Gašper po Prežihovi noveli Pot na Klop, ki je doživela več kot 1400 uprizoritev. Leta 1975 so doživeli premiero še
Fiziki (režija Silva Breznik). 1976: igra J. Patricka
Opalo ima vsak rad (režija Bojan Čebulj k.g. in Silva Breznik). 1977: drama F.G. Lorce
Dom Bernarde Albe (režija Bojan Čebulj k.g.). Z igro so se uvrstili na XX. republiško srečanje v Trbovljah. 1978: dramatizacija Prežihovega romana Doberdob
Judenburg (scenarij in režija Mitja Šipek). Drama se je uvrstila na republiško srečanje v Murski Soboti. Glavne vloge: Mitja Šipek, Stanko Arnšek, Mirko Angeli in Vlado Obreza. Konec leta 1978:
Trnuljčica režija Milan Gregorc). Gledališka skupina je za uspešno delo prejela bronasto Prežihovo plaketo za leto 1978.
Leto 1980: drama v šestih slikah Fužina (scenarij in režija Mitja Šipek). Z njo so se uvrstili na republiško srečanje v Slovenski Bistrici. Potem je sledilo zatišje, ki se je prvič pretrgalo maja leta 1985 ob 40. obletnici osvoboditve z igro M. Matkovića Na koncu poti (režija Bojan Čebulj k.g.), 27. marca 1987 pa nadaljevalo z igro Matjaža Kmecla Intervju (režija Silva Sešel).
Na predvečer občinskega praznika, 11. aprila 2001, je bila v ravenskem kulturnem domu prvič uprizorjena priredba komedije Mira Gavrana Pacient dr. Freuda (prir. Miran Kert/Vojko Močnik) Diktator je diktator (režija Silva Sešel).24 Diktator je bil uprizorjen devetkrat in je šel tudi na republiško srečanje v Ljubljano.25
Do leta 2003 je bilo v gledališki skupini spet zatišje, takrat pa so mladi udarili z uspešnico Spenca Porterja Life among the flowers26, ki ji je režiserka v prevodu dala privlačen naslov Šest je seksi (režija Milena Haramija). Premiera je bila 6. 6. 2003 v ravenskem kulturnem domu, predstava je doživela štirinajst uprizoritev in prižgala upanje, da gre z gledališkim življenjem na Ravnah na bolje.
Gledališka skupina je ena tistih skupin, ki jih je doletela usoda življenjskega cikla padcev in vzponov.
2013 se je po dolgih letih na Ravnah spet začelo oživljati delo domačih igralcev in režiserjev. A ponovni začetek je vedno najtežji, še posebej po tako pestri in uspešni zgodovini. Najprej se je Mićo Mićović 23. aprila 2013 predstavil kot režiser v monodrami Boš videla, v kateri je glavna igralka Stanislava Lušnic Arsovska. Leto kasneje so na oder postavili komedijo Borivoja Radakovića Amaterji. Zaradi režiserjeve bolezni je bila skupina spet na preizkušnji. Mira Razdevšek in Irena Oder sta s pomlajeno ekipo že v letu 2014 začeli pripravljati avtorsko delo Mire Razdevšek Pod drobnogledom, premiera je bila marca 2015. Naslednje leto sta mentorici pripravili prireditev Pri sedemdesetih. Lucija Mirkac je ob igralki sprejela tudi izziv režiserke in 22. aprila 2017 je bila premiera njenega teksta Let kačjega pastirja.
_______________
11Kulturne rubrike Koroškega fužinarja od leta 1951 do 1980.
12KPD »Prežihov Voranc«: Pregled gledaliških predstav – uprizoritev od leta 1945 do 1975, tipkopis, 1. str. Fond Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
13Hriberšek, Marija: Prispevek k občnemu zboru za leto 1961. Tipkopis. Arhiv KUD Prežihov Voranc, (Fond Koroškega Pokrajinskega muzeja – Enota Ravne na Koroškem).
14KPD »Prežihov Voranc«: Pregled gledaliških predstav – uprizoritev od leta 1945 do 1975, tipkopis, 1. str. Fond Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. 15Avtorjev zapis iz leta 1980 po izjavi Angelce Močnik (ustni vir).
16KPD »Prežihov Voranc«: Pregled gledaliških predstav – uprizoritev od leta 1945 do 1975, tipkopis, 1. str. Fond Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
17Hriberšek, Marija: »Rokovnjači na Ravnah« v režiji Leje Ferkove. V: Koroški fužinar 1952 (27.avgust), št. 7-9, str. 23.
18H(riberšek), M(arija): »Sneguljčica« na ravenskem odru. V: Koroški fužinar 1954 (10. februar), št. 1-2, str. 26.
19Hriberšek, M(arija): »Tretje ležišče« na ravenskem odru. V: Koroški fužinar 1956 (28. maj), št. 4-6, str. 26.
20Fotografija je last Urške Vezonik, roj. Šaver, z Raven na Koroškem
21Uprizoritev igre Domen je potrdila 14.1. 2017 Lojzka Špegel, roj. Hudrap, ki je v igri nastopala še kot učenka.
22Hriberšek, Marija: … in da poravnamo kulturni dolg. V: Koroški fužinar 1957 (28. avgust), št. 7-9, str. 29-30.
23Hriberšek, Marija: Mira Pucova: »Svet brez sovraštva«. V: Koroški fužinar 1957 (29 .november), št. 10-12, str. 34.
24Osojnik, Miroslav: »Diktator« v kulturnem domu ali preporod ravenskega ljubiteljskega odra. V: Koroški fužinar 2001, št. 1, str. 39 – 40.
25Osojnik, Mirko: Kulturno društvo Prežihov Voranc: Uspešnica: Diktator je diktator. V: Ravenski razgledi, december 2001, str. 18.
26Haramija, Milena: Rožice in žuželke so osvojile gledalce. V: Koroški fužinar 2004, št. 1, str. 27-28.