Osvojitev Gorice je bila za italijansko vojsko ne le vojaško, temveč tudi politično pomemben cilj.
Nenavadno je bilo, da se je takoj na začetku vojne, ko so bili Avstrijci skoraj nepripravljeni za obrambo, obotavljala z resnejšim naskokom. (Nepripravljenost Avstrijcev je bila posledica znane italijanske preračunljivosti ob vstopu v nasprotni tabor vojskujočih se sil). Osvojitev Gorice so si zadali že v tretji in četrti bitki jeseni 1915, do uspeha pa je prišlo šele poleti 1916, potem ko so osvojili dovolj strateško izpostavljenega ozemlja v okolici, ki je avstroogrski vojski v Gorici onemogočala njeno varovanje pred neprestanim obstreljevanjem. S padcem Gorice se je potem še leto dni nadaljevalo obstreljevanje z avstrijske strani.