Ivan Knez je bil rojen 9. avgusta 1853 v Podgori pri Št. Vidu v hiši ugledne Ančnikove rodbine. Ljudsko šolo in kasneje realko je obiskoval v Ljubljani. Zaradi očetove bolehnosti je moral študij na realki opustiti. Vstopil je v Mahrovo trgovsko šolo.
Po dokončanju poklicnega izobraževanja se je posvetil trgovanju in kmalu postal samostojen trgovec. Skupaj z bratom Antonom se je z vso predanostjo posvetil očetovi trgovini v Spodnji Šiški. Z neprestanim delom in s strogo doslednostjo jo je dvignil v cvetoče podjetje, ki je postalo največja trgovina s kmetijskimi pridelki na Kranjskem.
Ko se je Ivan Knez pričel uveljavljati v gospodarskem življenju, sta bili na Slovenskem trgovina in obrt le malo razviti. Trgovina v Ljubljani in v drugih slovenskih mestih in trgih je bila skoraj izključno v nemških rokah. Knezova uspešna poslovna pot pa je pomenila vzor vsem slovenskim ljudem, ki so se hoteli posvetiti trgovini in obrti. Pionirjem na tem polju je pogosto stal ob strani z modrimi nasveti in večkrat tudi s finančno pomočjo.
V nekaj desetletjih sta se trgovina in obrt tako okrepili, da sta pričeli z uspehom izpodrivati tujo konkurenco. Pričeli sta se organizirati in stremeti po osamosvojitvi. V prvih vrstah tega gibanja je stal Ivan Knez, ki ni nikoli okleval, kadar so ga klicali na delo ali povabili k sodelovanju pri slovenskih gospodarskih interesih in projektih.
Knez je delu posvečal vse svoje telesne in duševne moči, zato je povsod uspeval. Bil je ljubezniv družabnik, iskren in odkrit prijatelj. V vseh slojih družbe je imel številne prijatelje in znance, ki so ga vsi visoko cenili kot dobrega človeka, kot zgled delavnosti, podjetnosti in poštenosti. Aktiven je bil tudi kot sokolski brat.
Knezovo slovo
Ivan Knez je preminil v dunajski bolnišnici v začetku januarja leta 1926. Na Dunaj, v sanatorij «Löw», se je odpravil že v začetku decembra 1925. leta, saj je že dolgo čutil resne zdravstvene težave. Za ozdravitev so mu svetovali operacijo. V avstrijskem sanatoriju so zanj skrbeli tedaj najodličnejši specialisti. Čeprav je po uspešni operaciji Knez že dodobra okreval in bi se že moral vrniti domov k družini, je vseeno staknil pljučnico, ki ji je podlegel. Njegovo krsto so pripeljali z vlakom v Ljubljano, kjer so ga pokopali na pokopališču Sv. Križ v družinski grobnici. Knezova smrt je za slovensko gospodarstvo predstavljala težko izgubo.
V nekrologu ob njegovi nenadni smrti je bil označen za tipičnega predstavnika najstarejše narodne generacije, ki je z neutrudnim delom na gospodarskem polju poskušala ustvariti pogoje za uspešen narodni razvoj.
