Globalizacija popularne glasbe na lokalni ravni v preteklosti ni vedno delovala kot homogenizacija, poenotenje, kot presaditev izvirne glasbe v novo lokalno okolje, marveč so se glasbene forme s posnemanjem in širjenjem spreminjale ter privzemale drugačne pomene od izvirnih in kazale določeno mero vitalnosti. Ker so bili lokalni kulturni prostori podvrženi (globalnim) pritiskom in vplivom angloameriške glasbene industrije, so se zasedbe nanje različno odzivale s kreativnim prisvajanjem, ki je proizvedlo vrsto kompromisnih glasbenih slogov in različnih pomenov.
Ko je zasedba Rudolfovo sprejemala in od začetka predvsem posnemala svoje glasbene vzore, ki jih je slišala preko (tujih) radijskih postaj in vinilnih plošč iz praviloma anglo-ameriškega glasbenega sveta, je prav zaradi svojevrstnih lokalno političnih, ideoloških, ekonomskih, gospodarskih, kulturnih ali drugih pogojev izvirno glasbo izvajala po svoje, čeprav je v resnici ni nameravala. To je povzročilo, da je s kopiranjem izvirnikov nastala popularna glasba, ki je bila drugačna od izvirnika, četudi nehote. Hkrati ne gre za to, da je lokalna glasbena kultura želela biti izvzeta iz globalnega glasbenega sveta, da si lokalne glasbene skupine v večini ne bi prizadevale za svojo univerzalnost, za pridobitev svoje globalne identitete, marveč gre za to, da si lokalna glasbena forma od nekdaj prisvaja globalno formo z določeno mero izvirnosti. Iz tega izhaja, da je lahko imela »ista« glasbena forma v drugem okolju drugačne družbene učinke, vsebino in publiko, saj »tam, kjer posnemajo ‘od zunaj prihajajočo’ formo, se dogaja notranja preobrazba«,
[1] zato »zmeraj že delujemo lokalno, kadar sanjamo globalno«.
[2]
Zasedba Rudolfovo je v svojem začetnem obdobju, dokler je na koncertih in plesih izvajala glasbo anglo-ameriških zasedb, predstavljala nekakšen substitut za »oddaljene« tuje idole, dokler ni z avtorsko glasbo vzpostavila »novomeški« zvok, ki ga danes, zaradi dokaj razvite glasbene industrije, internetne povezave, cenejše glasbene produkcije itd. ni mogoče več zaznati. Glasba, ki danes nastaja v dolenjsko-novomeškem okolju, je danes del globalnega sveta, vse do sredine osemdesetih ali celo še kakšno leto dlje, dokler se ni na Slovenskem vzpostavila razvitejša glasbena produkcija; s pojavom množičnih medijev, številnih glasbenih studiev, z množičnimi CD-ji, internetom itd. pa je bila v času, ki so ga soustvarjali Rudolfovo, lokalno svojevrstna.
Četudi prvotna zasedba Rudolfovo aktivno ne izvaja avtorske glasbe že vrsto let, pa njen glasbeni pomen oziroma njihovo glasbo neprestano in v različnih kontekstnih okoljih, povezanih s širšim glasbenim okoljem, kjer je njihova skladba »Grem domov v Novo mesto« planetarnemu poslušalcu oddaljena le za »računalniški klik«, vedno znova obujamo ali se je spominjamo, zato ne pretiravamo, če zapišemo: Rudolfovo; že od leta 1975.