Mati Hermana Potočnika Maria Francisca Carolina Kokoschinegg se je bila rodila 7. februarja 1854 v Mariboru, v Graškem predmestju (Gratzer Vorstadt) št. 241. Tedanje lokacije hiše ni lahko locirati, ker t. i. Graško predmestje še ni imelo uličnih poimenovanj. Franz in Camila Kokoschinegg sta hišo kupila leta 1847, 12 let zatem pa tudi prodala. Območje je bilo od nekdanje Graške ceste, ki je vodila od nekdanjih severovzhodnih mestnih (grajskih) vrat proti železniški postaji in naprej po sedanji Šentiljski cesti proti Gradcu. Graško cesto so leta 1873 poimenovali po znamenitem Mariborčanu viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu, sedaj je to Partizanska cesta.
Marijin oče Franz Kokoschinegg je bil od leta 1842 upravnik in okrajni komisar gospoščine Grad in Gornjega Maribora v posesti grofa Brandisa. Opravljal je odgovorno službo, saj sta okraja s skupno upravo imela leta 1847 površino 3485 oralov s 3124 prebivalci v treh občinah. Leta 1849 je bil imenovan za komisarja v na novo ustanovljenem okrožnem glavarstvu v Mariboru. Zaradi organizacije mešanih okrajnih sodišč je leta 1854 postal predstojnik okraja v Slovenski Bistrici, kamor se je družina kmalu po rojstvu Marie preselila.
Rod družine Kokoschinegg naj bi se bil priselil iz Češke. Kot lončarji naj bi bili prišli za potrebe tukajšnjega steklarstva (glažute). Najstarejša doslej znana sled te družine v naših krajih je rojstvo Matthiasa Kokoschinega (prapradeda Hermana Potočnika) 8. aprila 1744 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Stari oče Hermana Potočnika Franz Kokoschinegg se je rodil 15. februarja 1809 v Vitanju kot najstarejši sin zakoncev Franza in Josefe Kokoschinegg, lastnika kmetije in gostilne v vasi Vitanje, kjer je tudi obiskoval vaško šolo. Po gimnaziji v Celju je zaključil študij prava na graški univerzi. Po opravljenem praktičnem izpitu v Celovcu je bil imenovan za upravnika posesti Josefa Steinauerja, lastnika fužin v Vitanju. Vse to v knjigi spominov omenja Marijin brat oz. Hermanov stric Gustav Kokoschinegg (1837–1928), ki je bil ugleden graški odvetnik, kasneje politik. V letih 1889–1897 je bil tudi državnozborski poslanec. Zastopal je interese Nemcev na Spodnjem Štajerskem.
Mati Marie je bila Camilla Orasch, poročena Kokoschinegg, v času študija jo je oče spoznal v Gradcu.
Od družine Kokoschinegg velja omeniti še Mariinega brata Josefa Kokoschinegga, lastnika trgovine s tekstilom na Tegetthoffstrasse 13 (sedaj lokacija na zahodnem vogalu Cankarjeve ulice in Partizanske ceste) v Mariboru. Kot dolgoletni predsednik mestnega olepševalnega društva je bil med drugim zaslužen za zasaditev drevoreda in ureditev ceste v sedanji Tomšičevi ulici (Tomšičev drevored) pod Piramido. Še istega leta 1886 so cesto poimenovali v Kokoschinegg-Strasse. Tako se je imenovala do leta 1919.
Maria Potočnik je zadnja leta pred smrtjo prebivala v prvem nadstropju večstanovanjske hiše v Schillerstrasse 4 (sedanja Gregorčičeva ulica 4) v Mariboru. Na tem naslovu je za jetiko (pljučno tuberkulozo) 20. decembra 1918 tudi umrla. Pokopana je bila 23. decembra na nekdanjem mestnem delu pokopališča na Pobrežju. V petdesetih letih 20. stoletja je bil njen grob prekopan, parcela je bila oddana v nadaljnjo uporabo. V zapuščinski razpravi so njeno premoženje po odbitku pogrebnih in vseh drugih stroškov 54.775,80 kron podedovali trije dediči, hčerka Franciska in sinova Adolf in Herman.