Max Adolf Westen
Po pričevanju Rada Ambroža iz Žalca, celjskega igralca velikega rokometa, je bil začetnik in prvi podpornik rokometa v Celju Max Adolf Westen, pred in med 2. svetovno vojno vodilni celjski industrialec (kasnejši EMO), ki je leta 1941 okoli sebe zbral slovenske in nemške navdušence velikega rokometa.
Ekipa je vse do leta 1944 trenirala na lepo urejenem igrišču z garderobami v Čretu, na-stopila pa le na več prijateljskih tekmah v sosednji Avstriji. Do tja in nazaj so se vozili z vlakom, z njimi pa vedno tudi Westen s svojim nahrbtnikom polnim jedače in pijače. Nasprotniki Celjanov, sestav njihove ekipe in rezultati, pa žal niso znani.
Nemška družina Westen so bili najpomembnejši celjski industrialci pred in med 2. svetovno vojno. Adolf Westen, st. je leta 1894 je na Spodnji Hudinji ustanovil podjetje za emajliranje surove posode. Med prvo svetovno vojno je podjetje proizvodnjo v celoti podredilo potrebam vojske (čelade, čutare, porcije, ……), kasneje pa so proizvodnjo razširili tudi na posodo, kopalne kadi, parne kotle, radiatorje, itd. Celo v kriznih 30. letih je podjetje raslo, zaposlovalo med 1.200 in 2.000 delavci ter z značilnima dvema levoma in črkama AW postalo znano ne le v Evropi, ampak tudi v Severni Afriki in na Srednjem Vzhodu. Pred začetkom 2. svetovne vojne se je pri vodenju podjetja vse bolj uveljavljal Max Adolf Westen (rojen 1913, Gradec, Avstrija; umrl 1955, Buenos Aires, Argentina), sin Adolfa ml., ki se je izšolal za inženirja kemije, leta 1940 pa že prevzel vodenje podjetja. Že pred okupacijo je postal nemški obveščevalec, med njo pa je neposredno vodil oddelek za vojno proizvodnjo. Leta 1944 je začel sodelovati tudi s partizani in maja 1945 aktivno posegel v pogajanja za mirno primopredajo oblasti v Celju. Kljub temu pa ga je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo na 15-letno zaporno kazen s prisilnim delom. Novembra 1945 mu je, s pomočjo skupine njegovih bivših delavcev, uspelo iz delovnega taborišča v Kočevju pobegniti najprej v Avstrijo, potem pa z družino vred v Argentino, kjer je leta 1955 tudi umrl. Njegovo premoženje je nova oblast že maja 1945 zaplenila in kasneje nacionalizirala, že isti mesec pa proizvodnjo obnovila. Značilni znak z dvema levoma in oznako EMO je vrsto let ponovno pomenil enega največjih in takrat najuspešnejših celjskih, slovenskih in jugoslovanskih podjetij.
Pripravil: Branko Goropevšek > https://www.knjiznica-celje.si/domoznanski-spomini/item/branko-goropevsek
Viri:
1. Janko Orožen: Tovarna emajlirane posode v Celju (1894-1945), Celjski zbornik 1957/76.
2. Janez Cvirn: OZNA je bila prepozna, spektakularna zgodba o pobegu industrialca Westna leta 1945; NT&RC, 25.1.1990 in 1.2.1990.
