Metlika
V obdobju romantike se je v Evropi, s tem pa tudi na Slovenskem pojavilo zanimanje za preteklost in ljudska izročila. Tako so se tudi v Beli krajini pričeli ukvarjati s popisovanjem in opisovanjem tovrstnih stvari. Iz Metlike je bilo kar nekaj popisovalcev ljudskega blaga. Janez Kapelle je leta 1839 v časopisu za umetnost, nemški Carniolii, opisal obred črnomaljskega Zelenega Jurija in kresovanje v Metliki, Janez Vipavec pa vuzem v Metliki.Zlasti se je na tem področju uveljavil jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil. Poleg svojega bogatega jezikoslovnega in slovničarskega dela je več let objavljal etnografsko blago v Letopisu Matice slovenske. Bil je znan kot urednik prvega slovenskega mladinskega časopisa Vedež. Opisal je vrsto belokranjskih ljudskih običajev, nabiral ljudske pesmi, vraže in pregovore ter jih primerjal z drugimi slovanskimi in neslovanskimi primeri.Tudi Engelbert Gangl se je poleg svojega literarnega dela (povesti, drame, pesmi, urednik Zvončka in Šolskega lista) ukvarjal z zbiranjem ljudskega blaga. V nekaterih delih obravnava Belo krajino (Veliki trgovec, Trije rodovi, Beli rojaki, Belokranjske popevke).
Kako je nastal metliški grb?
Včasih, ko Metlika še ni bila mesto, je tu stala majhna vas. In na robu te vasi je bil grad Pungert, ki so ga noč in dan čuvali grajski stražarji.V gradu pa je živela grofica, ki je bila trdega srca. Kmetom je jemala žito, vino in živino. Tistega, ki se ji je upiral, so grajski hlapci zvezali in ga vrgli v ječo, kjer je navadno dočakal svoj konec. Nekega dne pa so Metliko in grad napadli Turki. Ravno tisto noč sta stražarja na grajskem stolpu zaspala. Turki so tako lahko preplezali grajsko obzidje in vdrli v grad. Ko je graščakinja videla, da so Turki zavzeli njen grad, je preklela stražarja, ki sta postala vrana.Turki so grad zažgali, le grajski stolp je še ostal. Na njem pa sta dan za dnem posedala dva vrana.V spomin na ta dogodek so si Metličani omislili mestni grb: grajski stolp z dvema črnima vranoma.
Kako je nastal metliški grb?
Včasih, ko Metlika še ni bila mesto, je tu stala majhna vas. In na robu te vasi je bil grad Pungert, ki so ga noč in dan čuvali grajski stražarji.V gradu pa je živela grofica, ki je bila trdega srca. Kmetom je jemala žito, vino in živino. Tistega, ki se ji je upiral, so grajski hlapci zvezali in ga vrgli v ječo, kjer je navadno dočakal svoj konec. Nekega dne pa so Metliko in grad napadli Turki. Ravno tisto noč sta stražarja na grajskem stolpu zaspala. Turki so tako lahko preplezali grajsko obzidje in vdrli v grad. Ko je graščakinja videla, da so Turki zavzeli njen grad, je preklela stražarja, ki sta postala vrana.Turki so grad zažgali, le grajski stolp je še ostal. Na njem pa sta dan za dnem posedala dva vrana.V spomin na ta dogodek so si Metličani omislili mestni grb: grajski stolp z dvema črnima vranoma.
