Levi pritok reke Mirne je potok Sotla s pritokom Cetiška; v Mirno se izlije na Gmajni pod Trstenikom. V tretji skupini je opisanih sedem mlinov na Sotli.
Pod Žunovcem naj bi na potoku Cetiška deloval mlin, o katerem pa ni sledu.
Pri zajetju vodovoda Dana naj bi deloval mlin. Danes je to zaščiteno območje vodnih virov, kjer je omejeno gibanje.
Poštarjev mlin na sotočju Cetiške in Sotle je bil v lasti družine Pirc. Mlin je deloval do konca 20. stoletja, danes pa je v ruševinah.
Petjetov mlin na potoku Sotla je bil pod Bojanko. Mlinarska oprema je bila uničena, ruševine odstranjene, na novo so zgradili stanovanjski objekt. Domačija je danes preusmerjena v perutninarstvo.
Backov mlin je stal ob potoku Sotla pod graščino v Kotu. Mlin je bil v lasti družine Grandovec. Ustni viri pripovedujejo, da so z Ravnika nosili tudi v mlin h Grandovcu pod gradom v Kotu, mlinu so rekli Back. O Backovem mlinu ni sledu; leta 2007 je bil odpeljan zidarski kamen, odpeljali pa naj bi tudi kamen od ruševin.
Širceljnov mlin je bil last družine Mandelj s Trstenika. Mlinarska hiša stoji na desnem bregu potoka Sotla v zahodnem delu vasi, na kraju imenovanem Sotla. Oprema v njej je delno ohranjena. Poleg mlina je v bližini zgrajena stanovanjska hiša.
Poleg mlinarstva se je družina Mandelj ukvarjala tudi s kovaško obrtjo. Kovačija na vodni pogon je iz druge polovice 18. ali začetka 19. stoletja in ima slabo ohranjeno notranjo opremo (ješo, ampus, norec na vodni pogon, ostalo drobno orodje). Delovala je do leta 1968. Znana je bila tudi po izdelovanju tesarskega orodja. Kovačija Mandelj je od leta 2003 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena (EŠD 7493).
Nekdaj mogočen Draslerjev ali Zidarjev mlin stoji skoraj na izlivu potoka Sotle v reko Mirna na Gmajni kjer se začenja ravnica in odpira Mirnska dolina. V mlinu so gospodarili trije rodovi Zidarjevih, po domače Draslerjevih. Prvi gospodar je bil Jernej Zidar, ki je leta 1872 kupil mlin in ga temeljito obnovil. Mlin je za njim je prevzel njegov sin Anton Zidar, ki je v prvi svetovni vojni padel na Soški fronti. Za njim je gospodarjenje z mlinom prevzel njegov sin Franc Zidar rojen leta 1907. Imel je številno družino, saj se je rodilo kar devet otrok. Zelo ga je zanimala tehnika. Sam je namreč skonstruiral in predelal mlin na turbinsko električen pogon. Svoje rešitve je uresničeval tudi pri nekaterih drugih strojih, kot so žage, prenosne transmisije in pogon raznih obdelovalnih strojev. Po njegovi smrti leta 1974 njegova žena ni zmogla kljubovati tedanjim težkim razmeram. Otroci so se razkropili po svetu, najmlajša hči Fani pa se je odločila, da živi ob starem mlinu.
Draslerjev mlin ima še vedno eno veliko vodno kolo, ohranjena je razpoznavna mlinarska hiša z dvojnim vhodom, enim za v mlin in enim za v stanovanje mlinarja.
