Moravče

Moravška dolina leži obdana z nižjim hribovjem med dolinama Črnega grabna na severu ter reke Save na jugu. Nahaja se med dvema že od prazgodovine naprej zelo pomembnima prometnima povezavama. Moravče so kot župnijsko središče prvič omenjene med leti 1232-1246. Zasnova trškega jedra se je ohranila v današnji čas. Moravška dolina je zaradi svoje zaprte lege, s katero je bila v zgodovini ločena od sosednjih krajev, znana po značilnem moravškem govoru, ki pa je s priseljevanjem izgubljal svoje posebnosti.

Moravška dolina arheološko ni prav dobro raziskana, zato je arheoloških podatkov malo, precej več pa je na voljo ljudskega izročila, ki je temeljito zbrano, saj ga je krajevni zgodovinar Stane Stražar večino zapisal in v monografiji Moravška dolina: življenje pod Limbarsko goro, objavil leta 1979.

V središču trga v Moravčah stoji baročna Cerkev sv. Martina, ki s svojima dvema zvonikoma velja za najbolj prepoznaven simbol Moravč. Pred cerkvijo stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni.
V neposredni bližini se nahaja tudi spominski park in spomenik barona Jurija Vege (1754-1802), svetovno znanega matematika, fizika, geodeta, meteorologa in topniškega častnika. Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajc. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Moravška dolina se je nekoč imenovala dolina gradov, a večine teh danes ni več. Lepo ohranjen le grad Tuštanj iz 15. stoletja, ki skriva številne neprecenljive vrednosti. Zelo lepa sta bila še grad Belnek, kjer je svoja poletja pri stricu Ignaciju preživljal Friderik Baraga – slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in svetniški kandidat in grad Zalog. Zalog je bil stavbinsko eden najbolj zanimivih pri nas. To je bila stavba precejšnje arhitekturne vrednosti, v nekterih delih celo nenadomestljiva. Oba so požgali. Dolino krasijo tudi čudoviti kozolci, stare hiše in znamenja. Na urejeni učno-sprehajalni poti ob Rači so številni mlini in perišča.

V Moravčah, natančneje v Pečah, so nekoč kopali kremenčev pesek, ter temno siv moravški apnenec, ki so mu zaradi lepote pravili kar “peški marmor”. Včasih so iz črnega kamna, okrašenega z belimi kalcitnimi žilami, klesali portalne okvire in druge izdelke, ki so kasneje tonili v pozabo. Na širšem območju Slovenije poznamo piramidi na starem ljubeljskem prehodu, ki sta iz peškega kamna. Uporabili so ga tudi pri gradnji zasavske železnice in sicer za predor v Pogoniku in nasip. Peški apnenec pa so uporabili tudi drugje, po cerkvah in domačijah v okolici. Kamnolomi “peškega marmorja” so bili izčrpani v času med obema vojnama. Še vedno pa proizvodnja kremenovega peska daje zaposlitev mnogim domačinom v podjetu Termit.

Danes v okolici Moravč deluje nekaj večjih kmetij z živinorejo in mlekom ter drugimi domačimi pridelki. Nekoč je bilo tu veliko število obrtnikov, ki se sedaj združujejo v društva. Leta 1997 so se Moravški rokodelci prvič srečali v avli Kulturnega doma v Moravčah. Z vsako delavnico se je število članov večalo, ženske se srečujejo v Kulturnem domu v Moravčah, moški, ki za svoje delo potrebujejo tudi orodja, delajo doma. Skupaj se predstavljajo na prireditvah. Ko so videli, da bo njihovo članstvo postalo stalno, so tudi uradno ustanovili društvo, ki je s svojimi čudovitimi izdelki poznano daleč naokoli.

V Moravški dolini se vsako leto odvijajo številne glasbene in druge kulturne prireditve. Med društvenimi prireditvami prednjačita Tuštanjski prvi maj in marca Po nagelj na Limbarsko goro.

Hribovita okolica Moravč ponuja dobre možnosti za pohodništvo in kolesarstvo. Skozi kraj pelje tudi evropska pešpot E6.

V Moravčah so se rodile tudi številne znane osebnosti in ustvarjalci. Poleg Jurija Vege, ki smo ga že omenili, tudi izjemni pesnik, dramatik in esejist Dane Zajc in pisatelj Fran Detela.