»Tisti, ki misli vino motnik narediti, mora v to vino virvati in vse kar piše, z ljubeznijo narediti. Motnik se ne pije po oštarijah na litre, ma u kleti skupaj s tistimi, ki »štemajo« dobro vino. Pijanci ga ne smejo niti videti, kaj šele piti, ker bi bil to smrtni greh. En »glš« motnika pred spanjem je zdravilo.«
(Medvešček, 2017, str. 37)
Zgodbo o motniku je zapisoval 23 let, od leta 1955 do leta 1978, ko je hodil po staroverskih poteh, vaseh in zaselkih. Da je del svojega bogatega opusa posvetil tudi poganskemu vinu, je zaslužen pripovedovalec, ki mu je zaupal, da je nekoč v Gorenjem Nekovem živel razgledan in cenjen mož, ki se je zavzemal za napredek kraja. Veliko let je z različnimi zelišči skušal pridelati drugačno in boljše vino. S tem čudaškim in tveganim početjem je navdušil največjega in vplivnega kmeta Šterlina, ki je vinograd Na motniku v celoti obnovil s trtami cividina in garbonije, grozdje pa sta nato skupaj predelala v to posebno vino, ki sta mu rekla motnik.
