V okviru svoje pastoralne dejavnosti, kar je bilo njegovo primarno poslanstvo, zavzema v njegovem repertoarju pomembno vlogo tudi gradivo te vrste, pri čemer je imel v mislih svoje slovensko ljudstvo.
Ob prihodu na Gornji Senik je vernikom lahko ponudil le pet verskih knjig v slovenskem jeziku, ki so nastale izpod peresa Mikloša Kuzmiča. Tudi zato je začutil potrebo po verskih knjigah v domačem jeziku, saj so imele le-te tako pri ohranjanju vere in slovenskega jezika kot pri pripadnosti k slovenskemu narodu nadvse pomembno vlogo. V ta namen je Küzmičevo Molitveno knjigo dvakrat pripravil za tisk, poleg tega pa prevedel molitvenik Jezus moje poželenje (1851) ter pripravil za tisk Krí’sno Pout na XIV Stácie ali Posztojaliscsa razdeljena (1843). Obe izdaji sta doživeli številne ponatise.
Literatura:
Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču [uredili Zinka Zorko, Marija Bajzek, Stjepan Lukač]. Budimpešta: Košičev sklad, 1994.
