Za oskrbo z vodo sta bila v preteklosti značilna dva načina. Prvi je bil oskrba iz vodotokov ali izvirov, studencev.
Za oskrbo z vodo za potrebe domačih živali so v Beli krajini uporabljali tudi ”kale”.
Vodo so nosili ali (pozneje) vozili. Nošnja vode je bila v domeni žensk, v majhnih količinah so jo nosili tudi otroci. Moški so vodo vozili v sodih. Razumljivo je, da so bili kar zadeva preskrbo z vodo poletni meseci najbolj zahtevni. V tem času je marsikateri izvir presahnil, nekateri so dajali le majhne količine vode. Ta je tekla počasi, kar je pomenilo dolgo čakanje, da se je posoda napolnila.
Drugi, človeku lažji način oskrbe z vodo, so bili vodnjaki. Viri poročajo da so z izgradnjo vodnjakov v Beli krajini začeli v 19. stoletju, vendar so bili kar nekaj časa redkost. Njihova uporaba v širšem pomenu se je začela v 20. stoletju.
Sprva so bili grajeni samoiniciativno, toda po ustanovitvi Higienskega inštituta (16. 6. 1923) je naloge za projektiranje in izgradnjo večjih vodnjakov prevzel inštitut.
Kot dober vir za preučevanje stanja med vojnama služi knjiga Zdravstvene prilike in delo higijenskih ustanov v Sloveniji 1922‒1936.[1]
V publikaciji so navedeni tudi vodnjaki, ki jih je zgradil sanitarno tehnični oddelek Inštituta. V letu 1928 so na območju današnje Občine Črnomelj zgradili vodnjak v Dobličah.[2]
V letu 1929 so zgradili vodnjake v Jerneji vasi, Tanči Gori in Otovcu.[3]
Leta 1932 so dokončali 1929. leta začeto asanacijo studenca v Vranovičih.[4]
V letu 1933 so zaključili sanacijo studencev v Stari in Novi Lipi, katero so začeli izvajali že v letih 1929/30, a so jo začasno ustavili. Istega leta so zgradili vodnjak v Dolenjem Suhorju in napajališče v Gornjem Suhorju.[5]
1934. leta je sanitarno tehnični oddelek Inštituta končal gradnjo vodnjaka v kraju Cerkvišče.[6]
Seveda pa so se oblasti, še posebej pa ”Higijenski zavod”, zavedali pomembnosti uživanja zdrave pitne vode v smislu preprečevanja širjenja obolenj tifusa in griže.
[1] Ivo Pirc: Zdravstvene prilike in delo higijenske organizacije v Sloveniji 1922‒1936: spomenica ob petnajstletnici Higijenskega zavoda v Ljubljani, 1936.
[2] Isto, str. 252.
[3] Isto, str. 254.
[4] Isto, str. 258.
[5] Isto, str. 259.
[6] Isto, str. 260.