Iz obrazložitve nagrade mira leta 2013: »… vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk …«
Nagrade in odličja:
Novembra 2013 je v Ljubljani, v dvorani Duše Počkaj v ljubljanskem Cankarjevem domu, prejela prvo nagrado mira, ki jo dodeljuje Žensko združenje pri Slovenskemu centru PEN.
Decembra 2011 je v Trstu v okviru Mednarodnega festivala Trieste poesia na slovesnosti v kavarni Tomasseo prejela nagrado Gerald Parks alla traduzione za prevode pesmi preminulega pesnika Geralda Parksa, ki je poučeval na tržaškem vseučilišču.
7. decembra 2005 ji je Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo »za prizadevno in kakovostno prevodno delo, za uveljavljanje slovenske literature na italijanskem govornem območju in še posebej za predano in virtuozno prepesnjevanje vrhunskih slovenskih lirikov«.
Leta 2005 je od predsednika italijanske republike Carla Azeglia Ciampija prejela red zvezde italijanske solidarnosti z nazivom Grande ufficiale – I. classe (veliki ali visoki oficir – prvega razreda) za prevode italijanskih pesnikov v slovenščino in tudi obratno kot tudi za dejanski povezovalni trud med slovensko in italijansko kulturo.
Leta 2004 ji je italijanska revija Arte & Cultura, ki izhaja v Trstu, podelila priznanje za neumorno prevajalsko delo in za ves trud posredovalke med dvema sosednjima kulturama.
Leta 2002 ji je italijansko združenje Altamarea v Trstu v okviru mednarodnega natečaja Arti senza frontiera 2001, Premio Trieste Etniepoesie, Sezione traduzione letteraria (Umetnost brez meja 2001, Nagrada Trst – Etnijepoezije, sekcija za literarno prevajalstvo) podelilo posebno priznanje za prevajalsko delo.
Javno večnamensko kulturno središče / Centro Culturale Pubblico Polivalente, ki je razpisalo natečaj »Srečko Kosovel« ji je leta 1996 za prevod zbirke Boticelli pesnika Iva Svetine v italijanščino podelilo v Italiji – v Ronkah – prvo nagrado v razdelku poezija.
Leta 1996 ji je občina Sežana ob življenjskem jubileju podelila priznanje za dotedanje literarno ustvarjanje.
Za 170 pesmi o italijanskem odporu s pesniškim uvodom in epilogom, ki jih je izbrala, prevedla v slovenščino in uredila v antologiji (izšle so kot zbornik v 12. številki revije Borec leta 1987 s spremno besedo prof. Frančka Bohanca), je prejela leta 1988 nagrado vstaje slovenskega naroda.
»Čisto na začetku svoje … prej dokaj (pre)drzne in tvegane prevajalske pustolovščine kot pa kariere, sem leta 1971 za prvo prevedeno zbirko Srečka Kosovela Poesie di velluto e integrali (Baržunaste pesmi in integrali), ki sem jo – kot vse druge – tudi uredila, izdala pa jo je italijanska tržaška založba L’Asterisco, prejela od Občine Sežana kot priznanje Kosovelovo plaketo.« (Milič, 2013)
Novembra 2013 je v Ljubljani, v dvorani Duše Počkaj v ljubljanskem Cankarjevem domu, prejela prvo nagrado mira, ki jo dodeljuje Žensko združenje pri Slovenskemu centru PEN.
Decembra 2011 je v Trstu v okviru Mednarodnega festivala Trieste poesia na slovesnosti v kavarni Tomasseo prejela nagrado Gerald Parks alla traduzione za prevode pesmi preminulega pesnika Geralda Parksa, ki je poučeval na tržaškem vseučilišču.
7. decembra 2005 ji je Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo »za prizadevno in kakovostno prevodno delo, za uveljavljanje slovenske literature na italijanskem govornem območju in še posebej za predano in virtuozno prepesnjevanje vrhunskih slovenskih lirikov«.
Leta 2005 je od predsednika italijanske republike Carla Azeglia Ciampija prejela red zvezde italijanske solidarnosti z nazivom Grande ufficiale – I. classe (veliki ali visoki oficir – prvega razreda) za prevode italijanskih pesnikov v slovenščino in tudi obratno kot tudi za dejanski povezovalni trud med slovensko in italijansko kulturo.
Leta 2004 ji je italijanska revija Arte & Cultura, ki izhaja v Trstu, podelila priznanje za neumorno prevajalsko delo in za ves trud posredovalke med dvema sosednjima kulturama.
Leta 2002 ji je italijansko združenje Altamarea v Trstu v okviru mednarodnega natečaja Arti senza frontiera 2001, Premio Trieste Etniepoesie, Sezione traduzione letteraria (Umetnost brez meja 2001, Nagrada Trst – Etnijepoezije, sekcija za literarno prevajalstvo) podelilo posebno priznanje za prevajalsko delo.
Javno večnamensko kulturno središče / Centro Culturale Pubblico Polivalente, ki je razpisalo natečaj »Srečko Kosovel« ji je leta 1996 za prevod zbirke Boticelli pesnika Iva Svetine v italijanščino podelilo v Italiji – v Ronkah – prvo nagrado v razdelku poezija.
Leta 1996 ji je občina Sežana ob življenjskem jubileju podelila priznanje za dotedanje literarno ustvarjanje.
Za 170 pesmi o italijanskem odporu s pesniškim uvodom in epilogom, ki jih je izbrala, prevedla v slovenščino in uredila v antologiji (izšle so kot zbornik v 12. številki revije Borec leta 1987 s spremno besedo prof. Frančka Bohanca), je prejela leta 1988 nagrado vstaje slovenskega naroda.
»Čisto na začetku svoje … prej dokaj (pre)drzne in tvegane prevajalske pustolovščine kot pa kariere, sem leta 1971 za prvo prevedeno zbirko Srečka Kosovela Poesie di velluto e integrali (Baržunaste pesmi in integrali), ki sem jo – kot vse druge – tudi uredila, izdala pa jo je italijanska tržaška založba L’Asterisco, prejela od Občine Sežana kot priznanje Kosovelovo plaketo.« (Milič, 2013)