Orglar v Arji vasi pri Celju. Deloval je predvsem na Štajerskem (od 1862 do 1906) in sodi med mojstre, ki so bili kljub novejšim trendom privrženi tradiciji zgodnjega klasicizma. Izhaja iz Galicije pri Celju, delavnico pa je imel v Arji vasi.
Nekateri viri ga imenujejo samouka, drugi pa v njegovih izdelkih vidijo naslednika Tirolca Aloisa Hörbigerja (*1810,+l872), ki je imel v času med letoma 1842 do ok. 1855 uspešno delavnico v Celju, nato pa je odšel na Dunaj. Naraksove orgle prepričljivo kažejo vpliv Hörbigerja, kar ga umešča med redke naslednike t. i. celjskega kroga orglarjev, ki ga je na začetku 18. stoletja utemeljil Janez Frančišek Janeček (*ok.l700, + ok. 1777). V Naraksovi delavnici so izdelali številne orgle (6-14 registrov). Največje so v župnijski cerkvi v Krškem, druge so v manjših krajih na Štajerskem (Žalec, Slivnica, Šmartno ob Paki, Kunigunda na Pohorju, Loče, Pernice, Šentjur pri Celju, Dramlje, Plešivec, Peč, Šentilj pri Velenju, Draga, Majšperk, Poljčane). Naslednik Franca Naraksa je bil njegov sin Ivan, ki se je najprej izučil pri očetu, se izpopolnjeval v Nemčiji in nato po očetovi smrti l. 1906 prevzel domačo obrt.
