Ob ustanovitvi časnika Slovenski narod leta 1868 se je Franc Skaza že zanimal zanj in ga tudi močno podpiral. Po dveh letih izhajanja, ko je nemški tiskar grozil, da bo ustavil tiskanje slovenskega časnika, se je urednik Anton Tomšič obrnil na svojega prijatelja Franca Skazo in mu ponudil sodelovanje s finančnim vložkom pri ustanovitvi slovenske tiskarne v Mariboru. Anton Tomšič se je zavezal, da bo pridobil potrebno tiskarniško koncesijo, ko pa so že potekale priprave za delo v novi tiskarni, je nenadoma umrl. Na Tomšičevo mesto je stopil Franc Rapoc, takrat notarski koncipient v Mariboru, ter s Francem Skazo in Hugom Tančičem vložil prošnjo, da bi se koncesija podeljena na Tomšičevo ime prenesla na komanditno družbo Skaza, Rapoc, Tančič. Franc Skaza je prevzel lastništvo Slovenskega naroda od prejšnjih lastnikov dr. Vošnjaka in drugov.
18. julija 1871 je začela obratovati novo ustanovljena tiskarna, ki je bila prva slovenska tiskarna v Mariboru z imenom Narodna tiskarnica F. Skaze in drugov. Ko je začela tudi tiskati časopis Slovenski narod, ga je z istim dnem prevzela v svojo last. Glavni urednik časnika je postal Josip Jurčič. Tiskarna je imela sedež na Koroški cesti št. 229, v njen inventar pa sta spadala en velik in en manjši tiskarski stroj ter 12 do 14 regalov stavka. Opremljena je bila z najnovejšimi črkami in najpopolnejšimi ročnimi ter brzotiskalnimi stroji. Ob ustanovitvi tiskarne je bila njena skupna vrednost ovrednotena na 12.400 gld.
Tiskarna dobi nove lastnike
Že na začetku delovanja je Narodna tiskarnica F. Skaze in drugov prejemala toliko naročil, da so morali vsak mesec zaposliti več novih delavcev. Na koncu leta so tiskali že tri slovenske časopise in mnogo drugih tiskovin. Zaradi velikega obsega dela in pomanjkanja prostora se je pokazala potreba po širitvi podjetja. Slovenski narod, ki je izhajal trikrat na teden, so želeli razširiti v dnevnik, za kar so potrebovali več kapitala. Zaradi mnenja, da tako pomemben slovenski časnik ne more izhajati v kraju ob slovenski meji, temveč v središču države, so se odločili komanditno družbo razširiti v delniško družbo s sedežem v Ljubljani, da bi bil časnik dostopen vsemu slovenskemu narodu. Za preoblikovanje družbe sta se najbolj zavzemala Josip Jurčič in Franc Rapoc, ki je v ta namen pridobil okoli 200 delničarjev iz vse Slovenije. Leta 1872 je tiskarna Franca Skaze in drugov prešla v roke delniške družbe Slovenskega tiskovnega akcionarnega (delniškega) društva v Ljubljani in postala podružnica Narodne tiskarne v Ljubljani.