Na petomajskih državnozborskih volitvah leta 1935 je, sicer šibko in po besedah opozicije nepošteno, zmagala vladna lista Bogoljuba Jevtića, ki pa je bila na pobudo kroga kneza Pavla že 20. junija istega leta odstranjena z vladnega kabineta. Novo vlado je sestavil Milan Stojadinović, in sicer iz političnih skupin, ki so volitve bojkotirale in so bile med diktaturo v opoziciji. V vlado so stopili del radikalov, Koroščeva nekdanja SLS in predstavniki Jugoslovanske muslimanske organizacije. Ti so 14. avgusta leta 1935 ustanovili novo vsedržavno vladno stranko Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ).
Po odstopu Jevtičeve vlade so slovenski liberalci izgubili poglavitno oporo svoje politične moči v Dravski banovini in postajali drugorazreden dejavnik v slovenski politiki. Nasprotno pa je prevzel pobudo slovenski del, vladne, Koroščeve JRZ, kar se je lepo kazalo tudi na občinskih volitvah v Dravski banovini.
Občinske volitve v Dravski banovini so tudi zaradi komasacij občin potekale postopoma v obdobju od decembra leta 1935 do marca leta 1938, zlasti pa so bile v dobri polovici občin izvedene v nedeljo 25. oktobra leta 1936. Izpeljane so bile po predpisih Zakona o občinah in uredbah iz leta 1933. Nekoliko je bila spremenjena in dopolnjena le Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odbornikov v Dravski banovini.
Liberalna JNS ni postavila uradne liste, »temveč naj naše organizacije gledajo, da se sestavijo liste z najboljšimi gospodarji in najuglednejšimi občani, ki so sposobni in voljni našo občino voditi k napredku in blagostanju ter vneto zastopati prave interese svojih občanov. Le v občinah, kjer se pojavijo izrazito strankarske liste, naj se napnejo vse sile, da zmaga trezna smer v občini in da se prepreči upravljanje občine po strankarskih vidikih in obravnavanje meščanov po politični pripadnosti,« piše liberalni časopis Jutro. Pač pa so liste 25. oktobra leta 1936 postavili JRZ, kompromisna JRZ, skupna opozicija (mačkovci in komunisti), Hođerjeva stranka in Nemci. JRZ je zmagala v 184 občinah, kompromisna JRZ v 13, opozicija v 24 in Nemci v 3 občinah. Nasprotniki JRZ so od 225 občinskih volišč 25. oktobra kandidirali le na 139. Volilna udeležba je bila 63,27-odstotna. Že prej pa je volilo 75 občin, pri čemer je JRZ zmagala v 67 občinah. Zmaga JRZ, ki jo je v Sloveniji zastopal dr. Anton Korošec, je bila torej popolna. Če prištejemo poleg samostojnih še kompromisne liste z JRZ, je imela v rokah več kot 90 % vseh občin.
V novomeškem okraju so občinske volitve 25. oktobra leta 1936 potekale v 6 občinah, tudi v novomeški, kjer je bila, podobno kot na volitvah leta 1933, postavljena samo ena kandidatna lista vladne JRZ. Za nosilca liste in s tem kandidata za občinskega predsednika je JRZ predlagala zdravnik dr. Marijana Polenška kot uglednega in vernega meščana, čeprav ni bil nikoli član kakšne politične stranke. Od 1124 volilnih upravičencev je za edino listo glasovalo 685 novomeščanov (458 na volišču levega brega Krke in 227 na volišču na desnem bregu), kar je pomenilo 60,41-odstotno volilno zmago in prav tolikšno udeležbo.
Sicer pa lahko zapišemo, da so bile občinske volitve leta 1936 bolj demokratične in svobodnejše kot volitve iz leta 1933. Opozicijsko časopisje ni bilo cenzurirano, saj je bil močni, vladni slovenski del JRZ, ki je dopuščal predvolilno tekmo, globoko prepričan v svojo zmago.
