Predčasne občinske volitve v povečani novomeški občini so bile izvedene 23. decembra leta 1923. Na volitvah so nastopile štiri kandidacijske liste: Slovenska ljudska stranka (klerikalci), Gospodarska stranka (liberalci), Napredno gospodarsko udruženje vseh slojev (pripadniki Narodne radikalne stranke) in Zveza dela in reda. Zmagala je liberalno usmerjena Gospodarska stranka. Na njeni listi so bili izvoljeni štirje pripadniki te stranke, med njimi tudi dr. Josip Režek, štirje člani Jugoslovanske demokratske stranke ter dva iz Samostojne kmečke stranke, skupaj torej 10 odbornikov. Listi SLS in Zveze dela in reda sta osvojili vsaka po 6 mest. Radikalcem pa so bili dodeljeni trije sedeži v občinskem odboru.
V novi, povečani občini Novo mesto, ki je imela preko 700 volilnih upravičencev, so novi občinski odborniki za novega župana 24. februarja leta 1924 izvolili advokata dr. Josipa Režka.
Vodja kluba občinskih odbornikov Slovenske ljudske stranke, novomeški advokat dr. Ivo Česnik, je v odgovoru dr. Josipu Režku 14. marca leta 1924 novoizvoljenega župana opozoril, da ima Gospodarska stranka s skupino radikalov (pripadnikov Narodne radikalne stranke na kandidacijski listi Naprednega gospodarskega udruženja vseh slojev) v občinskem svetu tako majhno večino, da ji bo težko vladati. Strinjal se je z županom, naj bi bila pri občinski politiki na prvem mestu gospodarska vprašanja in naj bi bili občinski odborniki čim bolj »depolitizirani«. »Vendar pa nam morate priznati,« končuje pismo g. Česnik, »da bi bilo od nas nemoško in celo neznačajno, če rečemo, da smo ‚z Vami eno in istoʻ in ne ostanemo pristaši SLS ter si ne ohranimo lastnega kluba. Pripravljeni pa smo sodelovati, vse Vaše predloge pretresati in podpirati, kar pričakujemo tudi od Vas glede naših predlogov«.
Podoben odgovor so novemu županu poslali tudi odborniki liste Zveze dela in reda. Zagotovili so mu, da je Zveza sestavljena iz različnih neodvisnih političnih skupin, ki so glede dela v občinskem odboru popolnoma »depolitizirane«, saj se bodo v odboru tako in tako reševala samo gospodarska vprašanja. Dalje piše, da bo zveza ohranila popolno samostojnost ter da mora župan razumeti, »da ne moremo nikdar biti eno in isto s sedanjo večino, ker zastopa naša zveza le neimovito večino mestnega prebivalstva nasprotno temu pa zastopa Gospodarska stranka le interes imovitejših slojev«.