V čitalnici so se odvijale prireditve v slovenskem jeziku s petjem, instrumentalno glasbo, z dramskimi in gledališkimi prizori ter različnimi predavanji. Imenovale so se »bésede«. Sledila je zabava s plesom ali celo tombolo. Člani čitalniških društev so se med seboj tudi obiskovali in s prireditvami širili slovensko narodno zavest.
Kranjčani so želeli ustanoviti tudi sokolsko telovadno društvo. Zato je 29. junija 1864 osemdeset članov Južnega Sokola iz Ljubljane obiskalo Kranj. Člani kranjske Narodne čitalnice so jih sprejeli na Laborah, ob zvokih godbe pa so jih pospremili v mesto. V župnijski cerkvi je bila sveta maša, na Stari pošti slovesno kosilo z občinskimi možmi. Popoldne so se poklonili spominu na dr. Franceta Prešerna in imeli telovadni nastop na travniku pod Gaštejem. Zvečer pa so bili navdušeni nad čitalniško prireditvijo in zabavo, ki je trajala do druge ure zjutraj.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
