Odmevi in kritike
Kakor so zapisali v reviji »Avto in sport«, je bila ta prireditev zaključna dirka letošnje sezone, zato so upravičeno pričakovali napredek slovenskih dirkačev. Rezultati so jih zato razen izjem v glavnem razočarali. Pomanjkljivost v organizaciji so videli v neizvedbi klasifikacijskega predtekmovanja že dopoldne. »S tem bi bili občinstvu prihranjeni razni vozači, ki so s svojo groteskno držo, posebno na ovinkih, vzbujali splošno veselost. Videti je bilo, da nekateri, skoro bi smeli trditi, večina, nimajo niti potrebnega teoretičnega znanja. Tekmovanje, ki je trajalo skoro vse popoldne, je postalo polagoma dolgočasno in tako ni doseglo pravega smotra, da te dirke popularizira.« Tako stališče je izrazil avtor prispevka v reviji.
Komentator je navedel še pomanjkljivo napovedovanje časov posameznih tekmovalcev in pa previsoko ceno vstopnic za videno doživetje. Izpostavil je tudi: »Proga, ki je bila v gozdu mokra, se je pozneje že precej osušila ter je bila v zgornjem koncu prav dobra, pa vendar večina tekmovalcev ni dosegla niti hitrosti 55 km na uro. Če preračunamo hitrostni efekt, dobimo pri najboljšem času hitrost okoli 60 km na uro. V interesu napredka našega motornega športa je, da si priznamo, da je ta čas precej slab. Priznati si moramo še to, da je ta čas dosegla le peščica vozačev. Ako se dotaknemo posameznikov, so ugajali poleg Cihlarja, Šiške, Uroića, še Kobi in Breznik, ki bodo pri resnem treningu gotovo imeli še lepe uspehe.«
Avtor B. A. K. se je dotaknil tudi dejstva, da so nekateri svoje odlično znanje pokazali šele v vožnji izven tekme oziroma konkurence. Ivan (Janko) Šiška je tako na svojem BMW 500 ccm pokazal, da se da doseči boljši čas, toda po mnenju pisca je potrebno pravo znanje pokazati v konkurenci, »ker je res, da se slednjič marsikaj posreči, če se nekajkrat poskusi. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da našim vozačem primanjkuje treninga. Sicer smo pa sploh proti temu, da se dovolijo starti izven konkurence, ki jih zaradi različnih psihičnih razpoloženj in napetosti ne moremo primerjati z onimi v konkurenci, obenem pa ustvarijo slabo moralo med dirkači v konkurenci, ki se jim tako omalovažujejo njihovi uspehi. Potrebno bi bilo, da bi bil na startu večji red in bi bilo potem manj vseh nepotrebnih nesporazumov. Če je dan znak za start, se starta, če tekmovalec ni startal, je sam kriv, nikakor pa ne gre, da se starti ponavljajo.«
Komentator je športnikom in organizatorjem dirke želel sporočiti, da je potrebno za odmevne uspehe vložiti veliko več truda in dela in da je potrebno pokazati na trenutne pomanjkljivosti, da se jih odpravi. Z njegovimi besedami: »Če hočemo, da na ljubeljski dirki in ostalih naših mednarodnih prireditvah te vrste ne bodo trajno na prvih mestih le tuja imena, moramo pogledati tej resnici neustrašeno v oči. Tako tudi bolj upravičeno upamo, da bo prihodnje leto v dirki z motorji na naš Grad že vse drugače!«
Viri za digitalno zbirko
– https://www.amzs.si/sport/novice/2020-08-28-amzs-pocastil-stoletnico-prve-motociklisticne-dirke-v-sloveniji
– B. A. K.: Dirke na Ljubljanski grad. V: Avto in sport : vestnik Automobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcij Ljubljana in Maribor, november 1938, str. 193-194.
– časopisi Slovenski narod, Slovenec, Jutro, Jutro – ponedeljska izdaja, Ponedeljski Slovenec, Slovenski dom, 2. in 3. oktober 1938.