Tudi Litija z okolico je proslavljala svobodo. Osvobodil jo je Dolenjski odred, ki je od Polšnika prodiral proti Šmartnem in Litiji. Ponoči med 8. in 9. majem so se Nemci umaknili iz Litije. Dolenjski odred je 9. maja vkorakal v mesto.
ZAKLJUČNE OPERACIJE DOLENJSKEGA ODREDA
Povzeto po: Jože Peskar. Dolenjski odred. Ljubljana, 1976. Knjižnica NOV in POS 30/2.
Dolenjski odred (DO) je pri zaključnih operacijah odigral pomembno vlogo. Pri Litiji naj bi zaprl savsko dolino in preprečil sovražniku umik proti Ljubljani. Zato je štab DO 7. maja dobil od štaba korpusa radijsko depešo, da mora odred čim prej zavzeti Šmartno pri Litiji in Litijo. Prav tedaj so se premikale močne sovražnikove kolone po obeh cestah od Javorskega Pila in iz temeniške doline proti Litiji. Bile so to kolone mešanega sovražnika, ki se je umikal v savsko dolino, kajti od Kočevja in čez Suho Krajino proti Ljubljani so prodirale enote VII. korpusa. V teh sovražnikovih kolonah so bili Nemci, čerkezi, četniki in domobranci. V Litiji so se zbirale močne sovražnikove sile, ki zaradi umika niso bile več trdno organizirane.
Šmartno pri Litiji so napadli 7. maja s prvim in drugim bataljonom, ki sta bila najbližje, Litijo pa z vsemi tremi bataljoni. Načrt je bil tak, da bo postojanko napadel s prvim bataljonom z vzhodne strani, z drugim pa z jugozahodne. V postojanki pa je imel sovražnik zasedene vse utrdbe, kar je predstavljalo zaščitnico glavnine sovražnikovih sil v Litiji.
Prvi in drugi bataljon sta šla v akcijo že ponoči na 8. maj. Prvi bataljon je začel z napadom približno ob 22. uri in je napadal iz Slatne, drugi pa je z napadom začel šele po polnoči. Napadal je od gradu Grmače, obenem pa si je zavaroval desni bok proti Črnemu Potoku. Oba bataljona sta z mitraljezi obstreljevala utrdbe, ki jih je sovražnik odločno branil. Streljal je iz vseh utrdb, da se jim ni bilo mogoče približati. Bataljona sta napadala do jutra, zjutraj pa sta pustila na položajih le po eno četo. V nočnem napadu je imel prvi bataljon enega ranjenega, drugi bataljon pa ni imel žrtev.
Štab odreda je po oceni položaja sklenil napad ponoviti in uporabiti tudi tretji bataljon, ki je tega jutra prispel na Gradišče. Toda med tem je dobil sporočilo. Da se sovražnik iz Šmartnega umika v Litijo. Četi prvega in drugega bataljona, ki sta bili še na položajih pred Šmartnim, sta takoj po sovražnikovem odhodu pregledali vas in zasedli najvažnejše točke v Šmartnem in jih držali do noči.
Zaradi spremenjenega položaja je moral štab odreda svojo prejšnjo odločitev o ponovnem napadu spremeniti in je sklenil, da bo odred napadel Litijo, toda šele zvečer. Glavni napad je predvidel na hrib Sitarjevec in na klanec med Litijo in Šmartnim, kjer je bil sovražnik močno utrjen. Sitarjevec je bil v širokem pasu pod utrdbami tudi zaminiran s protipehotnimi minami. Vsi bataljoni so se pripravljali na bližnji napad celo popoldne. Zbirali so prostovoljce in formirali bombaške skupine ter jurišne vode. Ves poveljujoči kader si je prizadeval, da bi bile enote čim bolj pripravljene in bataljoni so zasedli položaje že ponoči.
Prvi bataljon je imel nalogo, da zavzame sovražnikove položaje pri pokopališču in na klancu ob cesti Litija – Šmartno, tretji bataljon naj bi napadel frontalno na Sitarjevec. Bataljoni so čakali na ukaz za napad, med tem pa so obveščevalci in izvidniki opazovali sovražnikove položaje.
Ob dveh zjutraj so izvidniki ugotovili, da sovražnika na položajih na pokopališču ni več. Odšli so v Litijo, kjer so jim prebivalci z velikim navdušenjem začeli pripovedovati, da so se iz Litije pravkar umaknili zadnji Nemci. Patrulja je previdno nadaljevala obhod Litije, toda Nemcev ni bilo več. Nemci so se umaknili še pravočasno, da so se lahko priključili sovražnikovim kolonam, ki so se v noči na 9. maj umikale iz Ljubljane.
Sledile so priprave za vkorakanje v Litijo. Bataljoni so se umaknili s položajev in se uredili v Zavrstniku. Postrojili so se drug za drugim s prapori in zastavami na čelu, nato pa ob zvokih harmonike in partizanskih pesmi vkorakali v Litijo. Litijani so okrasili mesto z zastavami. Na ulicah so borce pričakali domačini, ki so jim navdušeno mahali v pozdrav in jih zasipali s cvetjem. Litija je borcem DO priredila zares slavnosten sprejem, ki se je borcem vtisnili v spomin. Drugi bataljon je po prihodu v Litijo dobil nalogo, da zaradi zavarovanja mesta zasede položaje proti Sv. Križu in proti Temenici, tretji bataljon pa v Gradcu za zavarovanje proti Ljubljani. Prvi bataljon je opravil preiskavo mesta, zasedel pomembnejše objekte ter pri njih postavil straže. V mestu je ostalo še nekaj Nemcev, ki jih je DO naslednjega dne skupaj z ujetniki, ki sta jih imela drugi in tretji bataljon, poslal v Ljubljano. Ta dan je minil v velikem navdušenju in radosti. Domačini so borce vabili na svoje domove in jih gostili.
Naslednji dan je prišel v odred na kratek obisk komandant VII. korpusa polkovnik Franc Poglajen v spremstvu nekaterih oficirjev štaba VII. Korpusa. Odred se je postrojil na glavni cesti v Litiji, komandant korpusa pa je v kratkem nagovoru borce pozdravil, se jim zahvalil za požrtvovalnost v bojih s sovražnikom in jim čestital za uspehe in zmago.
Odred je ostal v Litiji do 15. maja. Zjutraj 15. maja se je cel odred vkrcal na vlak v Litiji in se odpeljal do postaje Laze, kjer se je izkrcal. Nato je v koloni odšel v Dolsko, kjer se je nastanil in čakal nadaljnjih navodil in ukazov štaba IV. armade. V tem času je bila na dnevnem redu moralno-politična in vojaška vzgoja ter kulturno-prosvetno delo.
Končno je prišel dan, ko je tudi odred odšel v osvobojeno Ljubljano. Zjutraj 20. maja se je odred razvrstil po bataljonih in s prapori in zastavami ter ob zvokih harmonike in pesmi skozi Dol, Beričevo in Sneberje v Ljubljano. Odred se je postrojil pred železniško postajo v Ljubljani. Tu je bil razpuščen in v celoti razdeljen v enote druge divizije Korpusa narodne obrambe Jugoslavije.
