Prva pesem, Vojaka izhod (CSN, 1848, št. 18, str. 72), je predstavitev odhoda mladega slovenskega vojaka z avstrijsko vojsko na italijansko bojišče leta 1848. Glavno sporočilo te domovinske pesmi je jasno, in sicer sporoča, da so vojaki, ki se bojujejo za domovino, samo ljudje, ne pa z bojno slavo zaslepljeni cesarjevi junaki, ki ne poznajo ljubezni do svojcev.
Lovro Toman je bil tako navdušen nad dejstvom, da se je v Konškovih Celskih novinah 25. oktobra 1848 pojavila pesem Vojaka izhod, pod katero je bila podpisana pripadnica lepšega spola, da je ob tem dogodku nemudoma spisal odo pod Vodnikovim vodilom Za pevke slovenske živim in gorim. Slovenski narodnjaki so takrat bili nad njenimi stihi in rimami navdušeni že kar iz naslova svojega narodnjaštva; niso je cenili le zaradi dejstva, da je pesnica, temveč da je slovenska – tu je bil poudarek.
Fanny je tako v pomladi narodov zaslovela kot prva slovenska pesnica in mladi rodoljub Lovro Toman je očitno povsem soglašal z »očetom naroda« dr. Janezom Bleiweisom, ki je oznanjal, da je zedinjena Slovenija kakor hiša: ne stoji na zemlji, ampak na ženski.