Po županovanju

Pisal se je 22. avgust 1910, ko Ivana Hribarja kljub izvolitvi cesar Franc Jožef ni ponovno potrdil za župana. In to kljub temu, da so ga predstavniki ljudstva že izvolili.

Zavedni Hribar je postal z avstrijsko vojno napovedjo Kraljevini Srbiji in začetkom 1. svetovne vojne namreč politično sumljiv. 7. avgusta 1914 so ga zaprli v ljubljanske policijske zapore in ga izpustili šele decembra istega leta. Ponovno so ga zaprli spet meseca januarja.
 
V začetku aprila je bil izgnan v Abtenau na Salzburškem.

V Slovenijo se je družina Hribar vrnila čez dobri dve leti, a še vedno niso smeli na Kranjsko. Mrzlega zimskega dne leta 1918 se je družina vendarle vrnila v Ljubljano. Ivan Hribar se je spet vključil v politično življenje. Ob slovesni združitvi z brati Srbi in Hrvati oktobra 1918 je z balkona navdušeno pozdravil množico: uresničile so se njegove sanje!

Leta 1919 je postal veleposlanik nove države v Pragi. Čez dve leti se je vrnil v domovino in postal pokrajinski kraljevi namestnik za Slovenijo.

1941. leta pa mu je podeljen tudi častni doktorat.

Dva meseca kasneje ga je hudo prizadela predaja jugoslovanske vojske in priključitev k trojnemu paktu ter okupacija Ljubljane. 18. aprila 1941, zavit v zastavo, je odšel na zadnjo pot; njegovo truplo so našli v Ljubljanici.