Ko pridete v Soboto, zavijte še v mestni grajski park, v katerem prav posebno zgodbo »pripovedujeta« dva spomenika, postavljena ob drevoredu od evangeličanske cerkve do grajskega poslopja. Soboški grajski park je sedanjo podobo pričel pridobivati v 30. letih 20. stoletja, intenzivneje leta 1937, ko je domači arhitekt Feri Novak (1906-1959) zasnoval širok drevored med gradom (zasnova iz 16. stoletja) in evangeličansko cerkvijo v neogotskem stilu (zgrajena leta 1910).
Evangeličansko cerkev Martina Luthra v Murski Soboti z nekdanjim Szapáryjevim gradom povezuje Trubarjev drevored, ki je dobil to ime v letu 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, ko je bil tam postavljen tudi doprsni kip Primoža Trubarja, delo kiparja Draga Tršarja. V letu 2017, ob 500. obletnici reformacije, pa je bila ob cerkvi odprta še ploščad, poimenovana Drevored Martina Luthra, ki s Trubarjevim drevoredom povezuje evangeličansko cerkev z murskosoboškim gradom. Doprsni kip v grajskem parku se je tako pridružil dvema spomenikoma ob drevoredu v smeri gradu v grajskem parku, ki ju je zasnoval arhitekt Feri Novak. Na levi strani ob drevoredu v smeri gradu je spomenik padlim prosvetnim delavcem NOB (1959) ki so postali žrtve fašističnega nasilja v letih 1941 – 1945 in na desni spomenik prekmurskim književnikom (1940). Oba spomenika sta bila obnovljena v letu 2019 in ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota (17. oktober) tudi slovesno odkrita. Poleg teh najdemo v parku še druge spomenike in obeležja, kot npr. Spomenik zmage na Trgu zmage, spominsko ploščo Mučenim in obešenim v trajni spomin 28-30 oktober 1941 v vzhodni grajski veži.
Oba spomenika, spomenik padlim prosvetnim delavcem in spomenik prekmurskim književnikom, sta tudi vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, spomenik prekmurskim književnikom pa je nasploh prvi javni spomenik v Murski Soboti.