Pouk je trajal deset mesecev, v dveh semestrih, zimskem in letnem. Delil se je na teoretični in praktični del, praksa je obsegala gospodinjska in gospodarska dela.
V zimskem semestru so bile dnevno štiri ure teoretičnega pouka, v letnem tri, ves ostali čas je bil namenjen praktičnim vajam. O nedeljah in praznikih ni bilo pouka. Ob sobotah so gojenke opravljale gospodinjska dela čiščenja, pospravljanja in urejanja zavodskih prostorov. Med šolskim letom ni bilo počitnic. Kadar so se na posestvu opravljala velika dela (setev, žetev, spravilo pridelkov itd.), je pouk odpadel, ker so gojenke pomagale pri teh opravilih.
Osnovni predmeti so bili Verouk, Državoznanstvo in kmetijsko pravo, Vzgojeslovje in nega dojenčka, Higijena, Računstvo in knjigovodstvo ter Slovenščina z dopisjem. Na Banovinski kmetijsko gospodinjski šoli na Mali Loki so poučevali naslednje strokovne predmete: hranoslovje, krojno risanje, gospodinjstvo, čebelarstvo, poljedeljstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, uporaba sadja, živinoreja in živinozdravstvo, mlekarstvo, perutninarstvo gospodar. nauki in zadružništvo. Strokovni predmeti so vsebovali teoretični in praktični pouk. Praktični pouk je imel dvojen namen: seznaniti učenke z raznimi deli, jih naučiti pravilnega obdelovanja, in vzgojni – spodbujati veselje do kmetovanja in privzgojiti delavnost.
Opis posameznih področij praktičnega pouka najdemo v letnem poročilu šole:
1. Kuhanje: vsak dan 4 ure. Gojenke kuhajo zdravo, preprosto kmečko hrano. Jedilnik upošteva živila, ki jih ima kmet doma, jedilnik za bolnike, novodobni prehrani je odmerjena manjša pozornost. Gojenke pečejo domač kruh dvakrat dnevno, belega le ob praznikih. V času kolin se učijo priprave in uporabe mesnin (delajo krvavice, jetrnice, klobase, salame, prekajujejo meso, zalivajo ga v mast, rezanico, lesno oglje). Spomladi vlagajo jajca v apno, poleti konzervirajo sadje in zelenjavo.
2. Šivanje in gospodinjstvo: šivanje je ročno in strojno. Šivajo odeje in žimnice, oblačila. Predejo in tkejo, krpajo obleko in perilo. Perejo, likajo, kuhajo domače milo, urejujejo, čistijo šolske in gospodarske prostore.
3. Vrtnarstvo in sadjarstvo: gojenke opravljajo vsa dela na vrtu. Predvsem se ukvarjajo z zelenjadarstvom, nekoliko manj s cvetličarstvom. Oskrbujejo šolsko drevesnico – cepijo, obrezujejo, presajajo, škropijo in vsa ostala dela v sadovnjaku.
4. Živinoreja in mlekarstvo: krmijo prašiče, oskrbujejo kokoši, molzejo krave itd.
5. Poljedeljstvo in travništvo: učenke opravljajo vsa poljska dela, zaposlene so tudi pri vseh tekočih gospodarskih delih, zlasti pri delu s poljedelskimi stroji. Učijo se del v matičnjaku, trsnici in pri čebelah.
Pri praktičnem pouku so bile gojenke razvrščene v prvih letih šole v tri, kasneje v štiri skupine, ki so se tedensko menjale. Kuharska skupina se je ukvarjala s kuho, peko kruha, konzerviranjem, kolinami, pomivanjem posode in čiščenjem kuhinje.
Vir: Žibert, Cecilija: Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester 1930-1945. Knjižnica Pavla Golie Trebnje, 2011
Osnovni predmeti so bili Verouk, Državoznanstvo in kmetijsko pravo, Vzgojeslovje in nega dojenčka, Higijena, Računstvo in knjigovodstvo ter Slovenščina z dopisjem. Na Banovinski kmetijsko gospodinjski šoli na Mali Loki so poučevali naslednje strokovne predmete: hranoslovje, krojno risanje, gospodinjstvo, čebelarstvo, poljedeljstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, uporaba sadja, živinoreja in živinozdravstvo, mlekarstvo, perutninarstvo gospodar. nauki in zadružništvo. Strokovni predmeti so vsebovali teoretični in praktični pouk. Praktični pouk je imel dvojen namen: seznaniti učenke z raznimi deli, jih naučiti pravilnega obdelovanja, in vzgojni – spodbujati veselje do kmetovanja in privzgojiti delavnost.
Opis posameznih področij praktičnega pouka najdemo v letnem poročilu šole:
1. Kuhanje: vsak dan 4 ure. Gojenke kuhajo zdravo, preprosto kmečko hrano. Jedilnik upošteva živila, ki jih ima kmet doma, jedilnik za bolnike, novodobni prehrani je odmerjena manjša pozornost. Gojenke pečejo domač kruh dvakrat dnevno, belega le ob praznikih. V času kolin se učijo priprave in uporabe mesnin (delajo krvavice, jetrnice, klobase, salame, prekajujejo meso, zalivajo ga v mast, rezanico, lesno oglje). Spomladi vlagajo jajca v apno, poleti konzervirajo sadje in zelenjavo.
2. Šivanje in gospodinjstvo: šivanje je ročno in strojno. Šivajo odeje in žimnice, oblačila. Predejo in tkejo, krpajo obleko in perilo. Perejo, likajo, kuhajo domače milo, urejujejo, čistijo šolske in gospodarske prostore.
3. Vrtnarstvo in sadjarstvo: gojenke opravljajo vsa dela na vrtu. Predvsem se ukvarjajo z zelenjadarstvom, nekoliko manj s cvetličarstvom. Oskrbujejo šolsko drevesnico – cepijo, obrezujejo, presajajo, škropijo in vsa ostala dela v sadovnjaku.
4. Živinoreja in mlekarstvo: krmijo prašiče, oskrbujejo kokoši, molzejo krave itd.
5. Poljedeljstvo in travništvo: učenke opravljajo vsa poljska dela, zaposlene so tudi pri vseh tekočih gospodarskih delih, zlasti pri delu s poljedelskimi stroji. Učijo se del v matičnjaku, trsnici in pri čebelah.
Pri praktičnem pouku so bile gojenke razvrščene v prvih letih šole v tri, kasneje v štiri skupine, ki so se tedensko menjale. Kuharska skupina se je ukvarjala s kuho, peko kruha, konzerviranjem, kolinami, pomivanjem posode in čiščenjem kuhinje.
Vir: Žibert, Cecilija: Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester 1930-1945. Knjižnica Pavla Golie Trebnje, 2011
