Pred Konfekcijo

»Ko sem prišla delat sem, me je [mama] doma učila. Sem bila trda kot bik, nisem znala niti ene štepe [knj. šivati na stroj]. ‘Da ne boš šla kadit, da ne boš šla pit kafe, da ne boš preveč klepetala.’ ‘Ne bom’, sem ji odgovarjala. Kot wolk [knj. manjši vol] sem bila. Prvi dan, je bil 4. maj, na smrt Titota. Vse se je ustavilo ob treji uri, moja mašina je še zmeraj delala. Železnikar [direktor] me je potem grdo pogledal, sem utihnila mašino in sem vstala še jaz. Na prvi dan so vse klepetale okoli, tudi ven so šle. Drugi dan tudi. Potem sem videla, da so tudi malo poklepetale, jaz pa tiho, v strahi. Sem dolgo rabla, da sem šla pit kafe. Ma je blo lepo«