Rodil se je kot Sebastian Errath 15. januarja 1891 v vasi Ukve (nemško Uggovitz) v Kanalski dolini, ki je tedaj spadala pod Koroško. Danes je kraj v Italiji in se imenuje Ugovizza.
Glede na zapis v krstno knjigo župnije Ukve je bil nezakonski otrok. Starša, oče Philipp Errath in mati Johanna, roj. Kolleritsch (Kolerič), sta se namreč poročila šele 26. septembra 1897, vendar je oče že ob njegovem rojstvu priznal očetovstvo.1
Zanimivo je spremljati spremembe njegovega imena in priimka. Oblika Sebastian Errath je bila v veljavi do prve svetovne vojne. Po njej se je preimenoval v Boštjana. V priimku je najprej izginila ena črka »r«, postal je Erath, kasneje še črka »h« in nastal je priimek Erat. Pri pregledu dokumentov iz tega obdobja sem ugotovil, da sta se obe obliki priimka dolgo uporabljali precej nedosledno. Seveda je moral biti med drugo svetovno vojno Sebastian Errath, po njej pa ponovno Boštjan Erat. Na te spremembe je sam opozoril v svoji oporoki, kjer je med drugim zapisal, da »je ime Erat v mojem rojstnem listu Errath«.2
Oče je bil zaposlen na železnici kot sprevodnik. Po Boštjanovem rojstvu se je družina preselila v Trst, kjer sta se rodila še dva otroka: leta 1898 sin Johann, ki je študiral gradbeništvo in živel v Gradcu, leta 1900 pa še sestra Maria, ki je umrla domnevno zaradi sušice leta 1922.3 V Trstu je Boštjan končal ljudsko šolo in nato osem let obiskoval c.-kr. gimnazijo (K. k. Gymnasium), na kateri je imel sošolca Lavoslava Čermelja (1888–1980), znanega fizika in publicista. Maturiral je junija 1909, kakor je zapisano v letnem poročilu gimnazije za šolsko leto 1909/10.4 O maturi je 29. junija1909 poročal tržaški časopis Edinost, glasilo političnega društva »Edinost« za Primorsko. Navedeno je, da je na državni gimnaziji napravilo zrelostni izpit šest Slovencev, med njimi tudi Boštjan Errath z dobrim uspehom. Objava lahko služi dokaz, da je bil slovenske narodnosti – kljub neslovenskemu priimku.5
3. novembra 1909 je bil vpisan kot redni slušatelj na Medinski fakulteti v Gradcu (Medizinische Fakultät der K. k. Karl Franzens Universität Graz).6 Študij medicine in šestletno bivanje v Gradcu je sam opisal v članku Moj letošnji dopust v Avstriji.7 Kot sin železničarja je moral živeti zelo skromno. Šele v četrtem letu je dobil malo štipendijo. 18. decembra 1914 je promoviral in postal Doctor Medicinae universae (Doktor der gesamten Heilkunde). Po doktoratu je dobil skromno službo asistenta na zavodu za eksperimentalno patologijo. V omenjenem članku navaja, da se je »sredi kultur bacilov, belih mišk, kuncev in slično kar srečnega počutil«.
To mirno življenje pa mu je skalila prva svetovna vojna. Bil je vpoklican v saniteto in se znašel v neki opazovalni bolnišnici v mestu Bielitz (danes Bielsko-Biała) v Galiciji, nato v vojni prosekturi v Olomucu, v bolnišnici v Lvovu ter na frontah na Poljskem, v Romuniji in nazadnje na Pijavi. Za uspešno delo v vojaški saniteti je bil 14. julija 1916 odlikovan s častnim križcem drugega reda, ki ga je dobil od Rdečega križa.8
_____
1 Taufbuch 01-04, Kanaltal, Uggovitz, https://data.matricula-online.eu/sl/Privatarchiv/delussu/kanaltal-uggowitz/01-04/?pg=168 (pridobljeno 1. 3. 2023).
2 Erat, Boštjan – smrtovnica O 343/1956, Okrajno sodišče Slovenj Gradec 1956. PAM, SI_PAM/0641, Okrajno sodišče Slovenj Gradec 1790-1978, AŠ 1256.
3 Irmgard Bohunovsky-Bärnthaler. Das Haus Marčul – Nr.5. in Uggovitz; eine Fallstudie zum Thema Migration. Geschichte der Familie Johann Errath vlg. Marčul. Tipkopis, 2016, str. 35–38.
4 Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasium in Triest, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QSCZSCXH?&language=eng (pridobljeno 3. 3. 2023).
5 Edinost, letnik 34, št. 181, str. 2.
6 Pisno sporočilo 3. 3. 2023. Sabine Krammer: Sekretariat, Universitätsarchiv, Universität Graz.
7 Erat B. Moj letošnji dopust v Avstriji. V: Koroški fužinar, 1955, 5 (10–12), str. 26–27.
8 Dokument o podelitvi hrani KOK.