Lignitni sloj je bil poglaviten urbanistični dejavnik izgradnje mesta in sprememb v urejanju krajine. Prva pomembnejša sprememba se je zgodila že med 2. sv., ko so Nemci za potrebe vojne industrije povečevali izkopavanje premoga do skrajnih meja. Prebili so varnostni steber, ki je varoval vas Škale, kar je posledično sprožilo pogrezanje tega celotnega območja in leta 1953 izginotje središča vasi s cerkvijo sv. Jurija.
Povojna ljudska oblast je izkopavanje nadaljevala z enakim zagonom, saj je bilo Šaleški dolini dodeljeno pomembno mesto v državnih in republiških načrtih hitre industrializacije in elektrifikacije mlade socialistične države. Naselja, ki so ležala na premogovnem sloju, so bila odpisana, za novo rudarsko mesto pa so določili območje kmetijskih zemljišč na vzhodnem delu doline, kjer ni premoga.
