Prežihova bajta, prislonjena ob Preški vrh, od koder je najlepši razgled po Vorančevem jamniškem svetu, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen našemu rojaku, pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu.
Z atraktivno lokacijo privablja številne obiskovalce. Kulturne in naravne znamenitosti hotuljske kotline jih vedno znova navdušijo. Tako kot si je Voranc svet in ljudi pod Uršljo goro vtisnil v spomin in se v času preizkušenj vračal domov, tako se vračajo tudi naši obiskovalci k Prežihovi bajti.
Spominski muzej vsako leto znova zaživi s šolskimi skupinami zgodaj spomladi in jeseni, v poletnih mesecih, med šolskimi počitnicami, ko se ritem življenja tudi pri Prežihovi bajti umiri, pa je čas primeren za obiske številnih družin, posameznikov, manjših skupin, ki jih pot ali oddih za nekaj dni pripelje na Koroško. Več tisočim obiskovalcem, ki na leto obiščejo Prežihovo bajto, predstavljamo pisateljevo življenje in delo in na tak način v muzeju poskrbimo, da na Prežihovo zapuščino ne leže tančica pozabe.
Pred sedemnajstimi leti smo želeli popestriti poletni kulturni utrip, zato smo ob 110. obletnici pisateljevega rojstva, 10. avgusta, na pisateljev rojstni dan, pripravili prvo srečanje pri Prežihovi bajti. Pomisleki, da avgustovski počitniški čas ni najprimernejši za prireditve, so se razblinili že leto kasneje, ko smo ponovno pripravili srečanje. Dvoriščni prostor, vez med hišo in gospodarskim poslopjem, se vsako leto za en dan spremeni v prizorišče raznovrstnih uprizoritev, recitalov ter spominjanj na življenje in delo koroškega literata.
Od vsega začetka so naša druženja z velikim koroškim samorastnikom vedno večplastna in imajo vsako leto drugačne vzporednice. Z izborom vsakoletne osrednje teme tradicionalnih srečanj osvetljujemo pomembne mejnike iz življenja in dela pisatelja, v vsebino programa pa vključujemo različne ustvarjalce, ki jih Prežihova dediščina navdihuje in je del njihovega ustvarjalnega, strokovnega ali umetniškega izražanja. Snovanje vsakoletnih vsebin sovpada z neštetimi pripravami, obsežnim dogovarjanjem in sodelovanjem ter večkratnimi druženji z različnimi umetniki, kulturniki, člani društev in številnimi posamezniki, ki kot kamenčki mozaika sooblikujejo podobo naših druženj.
Srečanja so tudi priložnost, da obiskovalcem predstavimo nove izdaje muzejskih publikacij, ki se vežejo na pisateljevo življenje ali izbore iz njegove literature. Leta 2010 smo ob 70. obletnici izida Prežihovih novel Samorastniki natisnili naslovno novelo Samorastniki z ilustracijami koroškega likovnika Leandra Fužirja. Desetletnico tradicionalnih srečanj smo leta 2012 popestrili z izdajo Prežihove novele Ljubezen na odoru, prav tako s Fužirjevimi ilustracijami.
Člani Kulturnega društva koroških likovnikov so ob svoji 35-letnici, istega leta, ustvarjali pri Prežihovi bajti na temo Junaki v Prežihovih novelah. Dela so bila predstavljena na razstavi ob Kuharjevih dnevih, oktobra 2012 v Kotljah.
120. obletnica pisateljevega rojstva leta 2013 je bila priložnost za izdajo prvega zbornika referatov z naslovom Beseda o Prežihu, v katerem so zbrani prispevki vseh avtorjev, ki so v preteklih letih pri Prežihovi bajti že predstavili svoje poglede in dognanja o izbranih tematskih vsebinah srečanj. Z objavo v obliki zbornika smo dosegli, da so referati, ki so bili že predstavljeni obiskovalcem na preteklih tradicionalnih srečanjih, dostopni širši javnosti, razmišljanja o Prežihu pa ne ostanejo le vsebina vsakoletnih prireditev, temveč so v knjižni izdaji pomemben prispevek k spoznavanju Prežiha kot dela naše kulturne dediščine in identitete.
Ob 125. obletnici pisateljevega rojstva, leta 2018, smo v sodelovanju s Prežihovo ustanovo v muzeju izdali zbornik referatov Beseda o Prežihu 2, z vsebino osrednjih tem na tradicionalnih srečanjih med letoma 2014 in 2017. Vsebinski sklop referatov je tematsko vezan na pisateljevo življenje in delo med prvo svetovno vojno, na obdobje med obema vojnama in na njegove izkušnje in dojemanje življenja ljudi na obrobju družbe. V zbornik smo vključili tudi vsebino priložnostnega filatelističnega sklopa Koroškega filatelističnega društva, ki je bil posvečen 125. obletnici pisateljevega rojstva.
Osrednje teme tradicionalnih srečanj pri Prežihovi bajti 10. avgusta med letoma 2003 in 2019
2003
110. obletnica rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca
Gost: Mitja Šipek, univ. dipl. inženir metalurgije, kulturni delavec in publicist
Na dvorišču Prežihove bajte smo prvič gostili monodramo Svetneči Gašper v izvedbi Mitje Šipka. To je bila njena že 1004. uprizoritev. Monodramo je avtor ustvaril po Prežihovi noveli Pot na Klop.
2004
Prežihovi liki v glasbenem opusu koroškega kantavtorja Milana Kamnika
Gost: Milan Kamnik, slovenski in koroški kantavtor
Pretresljive realistične podobe Vorančevih likov in njihove življenjske usode so navdih mnogim ustvarjalcem v koroškem prostoru, tudi koroškemu kantavtorju Milanu Kamniku. Poglobljena vez med avtorjem in Prežihom se kaže že v albumu Prežih in jaz, izdanem leta 2013.
2005
80. obletnica izida Prežihove prve zbirke Povesti in 100. obletnica smrti Prežihove sestre Ane Kuhar
Gostja: Bojana Verdinek, profesorica slovenščine, Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
Pomen Prežihovih Povesti nam je avtorica orisala v poglobljeni analizi literarnega dela in v nas obudila tiste občutke in zaznave, ki jih v sodobnem, hitrem tempu življenja pozabljamo. Spomnila nas je na Prežihove pripovedi in njegova razmišljanja o grehu in odpuščanju ter o boju med dobrim in zlim, ki se odvija v vsakem izmed nas in vsaki družbi. Osemdeset let po prvi objavi so Povesti še vedno pretresljivo aktualne.
V delu biografskega kotička v spominskem muzeju smo ob panoje bratov Kuhar dodali pano z življenjsko zgodbo Prežihove sestre Ane in tako zaokrožili podobo življenjskih zgodb in poti Kuharjevih otrok.
2006
Bralna značka in 45. obletnica prve podelitve na Osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah
Gosti: Jože Zupan, Tone Partljič, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, pisatelj Primož Suhodolčan, predstavnica prvih dobitnikov Prežihove bralne značke Marija Hancman Čreslovnik
Bralna značka je vseslovensko gibanje, ki spodbuja širjenje bralne kulture med mladimi bralci. Ideja se je porodila v šolskem letu 1960/61 na Osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah, kjer sta profesor slovenščine Stanko Kotnik ter ravnatelj in pisatelj Leopold Suhodolčan iz tradicije šolskih literarnih krožkov po češkem vzoru razvila novo obliko – »tekmovanje za bralno značko«. Prvo bralno značko v Sloveniji so poimenovali po pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu.
2007
Ilustracije in ilustratorji v Prežihovi literaturi
Gostja: mag. Simona Javornik Ristič, višja kustosinja, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Slikovite Vorančeve opise dopolnjujejo ilustracije, ki vizualizirajo in poglabljajo doživljanje besedila. Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti je bila priložnost za predstavitev enajstih slovenskih umetnikov in njihovih ilustracij, ki bogatijo Prežihove izdaje med letoma 1946 in 2003.
2008
Ženski liki v Prežihovi literaturi
Gostja: mag. Marija Irma Vačun Kolar, upokojena profesorica na Pedagoški akademiji in fakulteti v Mariboru
V svojih delih je Voranc klesal žive podobe trdnih, silovitih in neukrotljivih ljudi. Vorančevi ženski liki niso nič manj ponosni, svobodni in neukrotljivi, čeprav jim je družbeno okolje preteklih stoletij namenilo ponižno in poslušno vlogo. S samosvojo ponosno držo sta se iz tradicionalnega okolja iztrgali in povzpeli tudi Hudabivška Meta in Radmanca.
2009
30 let spominskega muzeja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca in 60 let zbirke povesti Solzice
Gosti: dr. Dragica Haramija, Filozofska fakulteta Maribor; Slavko Pregelj, pisatelj; Liljana Suhodolčan, višja kustosinja, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Vseprisotnost revščine in hkrati varnost doma sta pisateljeva najmočnejša spomina na zgodnje otroštvo, iz katerega je upovedil predvsem čustva, ki se porajajo otroku ob konkretnih situacijah, kot so premagovanje strahu, sovraštvo do šole in sram zaradi revščine. Moč Prežihovih Solzic se skriva v vrednotah, ki jih je avtor ubesedil, to so poštenost, predanost, zvestoba jeziku in narodu.
V delu kletnih prostorov v Prežihovi bajti smo muzealci postavili stalno razstavo 30 let Prežihove bajte, spominskega muzeja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
2010
60. obletnica smrti pisatelja in 70. obletnica izida Prežihovih novel Samorastniki
Gost: Miroslav Osojnik, samostojni strokovni sodelavec, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Prežihove novele odlikujeta poleg velike izraznosti tudi skladnost in jasnost, ki bralce privlačijo tudi zato, ker se v novelah prepleta ljudska tematika s povsem moderno idejnostjo. Večno aktualnost jim zagotovo dajejo pisateljeva zvestoba do brezpravnih ljudi, kritičnost do sveta in veliko prizadevanje po izpovedovanju resnice.
Ob tej priložnosti sta bila predstavljena muzejska izdaja naslovne novele Prežihovih Samorastnikov z ilustracijami koroškega likovnika Leandra Fužirja in ponatis Prežihovega romana Jamnica, ki ga je izdala Prežihova ustanova v sodelovanju s Študentsko založbo.
2011
Aktualna sporočilnost romana Požganica v povezavi z razvojem manjšinskega vprašanja na avstrijskem Koroškem
Gostja: Petra Kos, novinarka Radia Slovenija
Koroška s svojo obmejno lego in zgodovinsko prepletenostjo usod ljudi na tej in oni strani meje, povezanih s posledicami političnih odločitev, je bila tema, s katero se je avtorica ukvarjala že v svojem diplomskem delu. Roman Požganica je kljub pomembnemu družbeno socialnemu vidiku predvsem dragocen zgodovinski dokument, v katerem se je Prežih, kot eden redkih pisateljev takratnega časa, ukvarjal z vprašanji, ki po vseh letih še vedno zaposlujejo aktualno slovensko in avstrijsko, pa tudi evropsko politiko, in v veliki meri še vedno vplivajo na položaj koroških Slovencev ter krojijo medsosedske odnose.
2012
Junaki Prežihovih novel
Gost: Miroslav Osojnik, samostojni strokovni sodelavec, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Osredna tema srečanja je spodbudila avtorja, da je v referatu z naslovom Nekaj podrobnosti o zbirki Samorastniki in o nekaterih značilnih prvinah Prežihove novele Ljubezen na odoru prav slednjo izbral za podrobnejšo predstavitev.
Ob 10. tradicionalnem srečanju pri Prežihovi bajti smo predstavili muzejsko izdajo novele Ljubezen na odoru iz zbirke novel Samorastniki, z ilustracijami koroškega likovnika Leandra Fužirja.
Člani Kulturnega društva koroških likovnikov so ob svoji 35-letnici na ta dan ustvarjali pri Prežihovi bajti na temo junakov v Prežihovih novelah.
2013
120. obletnica rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca in predstavitev zbornika referatov Beseda o Prežihu
Gosti: Dušan Šarotar, Željko Kozinc, Društvo slovenskih pisateljev; Miroslav Osojnik, samostojni strokovni sodelavec, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Člana Društva slovenskih pisateljev sta predstavilo projekt in knjigo Slovenska pisateljska pot, vodnik po domovanjih 106 slovenskih pesnikov in pisateljev. Prežihova bajta je ena od postaj na literarni poti.
Ob 120. obletnici pisateljevega rojstva in 60-letnici Muzeja Ravne na Koroškem smo v muzeju izdali zbornik referatov z naslovom Beseda o Prežihu, v katerem so zbrani prispevki sedmih avtorjev, ki so v preteklih letih predstavili svoje poglede in dognanja o izbranih tematskih vsebinah srečanj. Zbornik krasijo ilustracije koroškega likovnika Leandra Fužirja.
2014
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc v vrtincu prve svetovne vojne
Gostja: dr. Petra Svoljšak, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Pisateljeva izkušnja prve svetovne vojne je vplivala na oblikovanje njegovega političnega nazora in literaturo, ki jo je ustvaril po osebnih vojnih izkušnjah.
Predvsem o vojnem romanu Doberdob je avtorica referata izpostavila, da je »Lovro Kuhar ves čas stopal po tanki črti med zapisom lastne vojne in bojne izkušnje, spominom, literaturo in dokumentarnim zapisom, saj so se njegova osebna doživetja in razmišljanja prepletala z zgodovinskimi, kronikalnimi in povsem literarnimi vsebinami«. Zavest o vojnem romanu kot posebnem literarnem žanru se je rodila prav po prvi svetovni vojni.
Ob tej priložnosti je Prežihova ustanova predstavila ponatis Prežihovega romana Doberdob, ki je izšel v sodelovanju z založbo Beletrina.
2015
Konvencija Slovenske pisateljske poti
Gost: mag. Igor Likar, Društvo slovenskih pisateljev
V celodnevno dogajanje smo povezali vse kulturne ustanove na Koroškem, ki v obliki spominskih muzejev, spominskih sob ter stalnih razstav varujejo in predstavljajo literarno dediščino Prežihovega Voranca, Leopolda Suhodolčana, Franca Ksaverja Meška, dr. Ljube Prenner ter dediščino Bralne značke, gibanja za bralno kulturo.
Program so sooblikovali: Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec.
2016
60. obletnica prve izdaje Prežihovih evropskih potopisov Borba na tujih tleh in ogled filma Doberdob – roman upornika v režiji Martina Turka
Gost: dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec
Za boljše razumevanje ozadja pisateljevih potopisov nam je avtor referata najprej osvežil dogodke iz predvojne jugoslovanske zgodovine in Vorančevo vlogo v predvojnem revolucionarnem gibanju. Kot je znano danes na osnovi raziskovanja Prežihove revolucionarne poti, je Prežih po pobegu v tujino leta 1930 deloval v vsaj v desetih evropskih državah, nekje dlje, nekje krajši čas oziroma le prehodno. V potopisih Borba na tujih tleh se je Prežih posvetil le nekaterim izmed njih, predvsem Franciji, Češkoslovaški, Norveški, Romuniji in Bolgariji.
Ob koncu srečanja smo si ogledali filma Doberdob – roman upornika, delo režiserja Martina Turka.
2017
Liki s socialnega roba v Prežihovi literaturi
Gost: dr. Andraž Jež, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
Socialna izključenost oziroma odrinjenost na rob družbe ni le problematika preteklih družbenih okolij, prav zdaj in tu je ogledalo vsem nam, ki skupnosti dajemo vsebino. V izčrpnem referatu nam je avtor podal primerjavo in nizal vzporednice življenja na obrobju v Prežihovi literaturi in v različnih družbenih sistemih ter s tem socialno izključenost aktualiziral.
2018
Domača pokrajina, njegova duša
Gostja: Bojana Verdinek, profesorica slovenščine, Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
V referatu je avtorica izpostavila vlogo slovenske folklore, ki je za razumevanje dediščine neprecenljiva in je del načina življenja v različnih obdobjih. Ker je bila slovenska folklora vpeta v vse pore življenja tudi v Prežihovem času, ni nenavadno, da zaseda pomembno vlogo v njegovih literarnih in polliterarnih besedilih. Njegov jezik je poln folkloremov, frazemov, primerjalnih rekel in drugih folklornih obrazcev tako v literarnih kot polliterarnih besedilih.
Obletnica pisateljevega rojstva je bila tudi priložnost za izdajo zbornika referatov Beseda o Prežihu 2, finančno ga je podprla Prežihova ustanova. V že drugem zborniku so objavljeni referati, nastali med letoma 2014 in 2018, vsi pa so bili premierno predstavljeni na naših tradicionalnih srečanjih.
K sodelovanju smo povabili tudi Koroško filatelistično društvo in je ob 125. obletnici pisateljevega rojstva izdalo priložnostni filatelistični sklop.
2019
Prežihova bajta, 40 let spominskega muzeja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca
Gost: Miroslav Osojnik, upokojeni samostojni strokovni sodelavec, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem
Spomini na dogajanje, priprave in uresničitev idej o spominskem muzeju pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca so bili osrednja tema avtorjevega referata. Vsi, ki so leta 1979 dom Kuharjevih preuredili v spominski muzej, so se z razumom in srcem zavedali, da so tako iztrgali pozabi pomemben del koroške kulturne dediščine, vezane na mladost izjemnega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Spominski muzej in strokovno delo v njem pa sta zasnovana tako, da vsakemu obiskovalcu poleg pisateljevega življenja in dela predstavita tudi njegov karantanski rod in poti njegovih najbližjih – torej bratov Kuhar ali Prežihovih »pobov«.
Ob 40-letnici spominskega muzeja smo pripravili okroglo mizo z naslovom Spominske hiše in muzejski prostor. Sodelovali so: dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško; mag. Igor Likar, Društvo slovenskih pisateljev; Lilijana Medved, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor; in Simona Vončina, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
Vsakoletna tradicionalna srečanja pri Prežihovi bajti – vedno so 10. avgusta, na pisateljev rojstni dan – ne le privabljajo ljudi, temveč jih tudi združujejo. Povezujejo vse nas, ki srečanja pripravljamo, in vse obiskovalce, ki pomen srečanj osmišljajo. Profesorja dr. Franc Sušnik in Janez Mrdavšič, pisatelj Miloš Mikeln in še mnogi, ki so soustvarjali in izpeljali podobo spominskega muzeja v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so zagotovo zaznali in prepoznali, da je Prežihova bajta z okolico, od koder je razgled po celotni hotuljski kotlini, obdan z mirom bližnjih gozdov in varovan z domačo goro, veličasten. Ljudje, ki prihajajo k Prežihovi bajti, pripovedujejo, da se tu odpočijejo, najdejo mir in sprostitev po vsakodnevnemu hitenju. Nekaterim je sprehod del dnevne rutine, drugim, predvsem tujim gostom, novo odkritje, vsem pa prijetno doživetje.
