Špenzer je vrhnje žensko oblačilo z rokavi.
Oblikovalo se je pod vplivom empirske oblačilne mode v začetku 19. stoletja, ki je narekovala oprijet in kratek prsni del oblačil. Segal je ali do podprsi ali do pasu. Ime je dobilo po angleške lordu Spencerju, prvotno moško oblačilo pa je potem prišlo v žensko rabo. V prvi polovici 19. stoletja je bil špenzer uveljavljen kot pražnje oblačilo tudi v kmečkem okolju na alpskem in deloma na mediteranskem oblačilnem območju, bil pa je bolj pogost v primestnih okoljih kot v bolj izrazito vaških.
Špenzer, ki ga Gorenjski muzej v Kranju hrani pod inventarno številko E161 je izdelan iz fine rjave volne. Spredaj ga krasijo številne ročno prešite gube, ki tečejo od rame prek prsi do pasu. Ima okrogel ovratnik, ki se zgoraj visoko skrito zapenja. Rokavi so na ramah nabrani in okrašeni z gumbi, oblečenimi v svilo. Latvica, ki pokriva razporek spredaj, je okrašena z zel drobnimi rožicami in vezenino. Špenzer je podložen s flanelo in se zapenja s haftelni. Spodaj ima prišit pas, ki se zapenja spredaj, zadaj na sredini pa je spodaj pod pasom zelo gost nabor, kokarda. Poleg že omenjenih ima še več krasilnih prvin, in sicer žametno blago za obrobo rokavov, ki se zaključuje z drobnimi kitkami, z žametom je v dveh pasovih okrašen tudi ovratnik.
