Prostorska identiteta Novega mesta v besedi in sliki

Ena od poglavitnih značilnosti mest je, da se skozi čas prostorsko in družbeno razvijajo in spreminjajo. To seveda velja tudi za Novo mesto, ki je živ organizem z edinstvenimi prostorskimi in stavbnimi značilnostmi, odražajočimi identiteto in spomin prebivalcev. Do druge svetovne vojne je bilo Novo mesto manjše, gospodarsko nerazvito mesto, ki pa je imelo prepoznavno kulturno identiteto, prvi narodni dom na Slovenskem in eno prvih slovenskih gimnazij, ki so jo obiskovali dijaki od blizu in daleč. Po drugi svetovni vojni, še zlasti od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje, pa je Novo mesto doživljalo velik gospodarski razvoj. Okoli mesta so zrasle številne tovarne, med njimi pa nove stanovanjske soseske za delavce in njihove družine, ki so se v Novo mesto priseljevali tako iz okoliških vasi kot iz krajev po Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republik. Mesto je doživljalo tako hiter industrijski razvoj, da je kmalu pričelo primanjkovati ne samo stanovanj, temveč tudi trgovin in drugih storitev, ki so potrebne za nemoteno delovanje mesta. Razvoju ni sledila niti cestna infrastruktura, ki je še danes nezadostna. Novo mesto, ki se že več desetletij ponaša z naslovom enega gospodarsko najbolj cvetočih slovenskih mest, se pri tem bolj ali manj uspešno spopada z vsakodnevnimi tegobami hitrega razvoja in obenem vedno bolj tone v krizo prostorske in kulturne identitete.